VSC Sklep II Ip 78/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika z dne 10. 1. 2020 za oprostitev plačila sodnih taks. Ugotovilo je, da dolžnik posluje z dobičkom (čisti dobiček za leto 2018 znaša 1.489,47 EUR, bilančni dobiček 25.509,19 EUR) in ima odprt transakcijski račun, ki ni blokiran. Dolžnik ima sredstva za plačilo sodne takse in jih lahko zagotovi v celotnem znesku brez ogrožanja dejavnosti (glede na višino čistega dobička taksa 55,00 EUR ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost). Zato niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbami Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), predvsem ni ravnalo skrbno pri presoji vseh okoliščin, pomembnih pri odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse. Sklep ima skladno s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek nasprotuje razlogom oziroma sodišče v obrazložitvi konkretno ne pojasni katerih pogojev ne izpolnjuje v skladu s taksno zakonodajo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ne drži očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, da se sklepa ne da preizkusiti, da izrek nasprotuje razlogom in da v obrazložitvi ni navedeno katerih pogojev dolžnik ne izpolnjuje. Že v pritožbi povzema odločilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje: da posluje z dobičkom in da nima blokiranega nobenega transakcijskega računa. V skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena (za pravne osebe, kar je dolžnik) upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju v pritožbi obrazloženo ne izpodbija. Prav tako ne zanika višine sodne takse 55,00 EUR. Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.

5Dolžnik neutemeljeno opozarja na nepotreben pravni pouk, da rok za plačilo takse in za ugovor začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa, saj ga je sodišče dolžno zapisati v skladu s tretjim odstavkom 14.a člena ZST-1. Ali bo sodišče sprejelo kakšno sankcijo pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa ali po tem je preuranjeno sklepati. To je lahko predmet morebitnega drugega pritožbenega postopka. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu za oprostitev plačila taks, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje.

6V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.