UPRS Sodba II U 465/2017-12

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano prvostopno odločbo se v k.o. ... kot urejena evidentira meja parc. 370 s sosednjimi parcelami 369, 371, 374, 375 in 1459 (1. točka izreka). Grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je obvezna priloga tega akta. Urejene meje so označene poudarjeno (2. točka izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da je A.A. dne 19. 1. 2010 vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parc. 370 s sosednjimi parcelami 369, 371, 374, 375 in 1459 v k.o... Zahtevi je bil priložen elaborat v skladu z določbami Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Geodetska uprava je najprej ugotovila, da ni razlogov za zavrženje oziroma za zavrnitev vloge, ter da je bila v zadevi opravljena mejna obravnava, katere pa se med ostalim tudi tožeča stranka ni udeležila. Za njo je v elaboratu ureditve meje priloženo dokazilo, da je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da ga je prejela vsaj 8 dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. Geodetska uprava je stranke, ki na mejni obravnavi niso bile prisotne, v skladu s 36. členom ZEN povabila k izjavi o poteku predlagane meje. Tožnica je podala izjavo, da se s potekom predlagane meje ne strinja, zato je geodetska uprava razpisala ustno obravnavo, meja pa je ostala sporna tudi po izvedeni ustni obravnavi, ker se lastniki parcele 374 (med njimi tožnica) na ustni obravnavi niso strinjali s potekom predlagane meje, dogovora o drugačnem poteku meje, ki še vedno ne bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, pa ni bilo mogoče doseči. Glede na to je geodetska uprava lastnike te parcele pozvala, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni začnejo sodni postopek ureditve meje in o tem obvestijo geodetsko upravo ter hkrati predložijo dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje. Tožeča stranka je dne 26. 10. 2010 geodetsko upravo obvestila, da je sprožila sodni postopek ureditve meje in kot dokaz predložila kopijo predloga za ureditev meje št. N 191/2010. Ker je bil torej pričet sodni postopek ureditve meje, je geodetska uprava s sklepom z dne 27. 10. 2010 upravni postopek ureditve meje prekinila.

3Nato je sodišče geodetski upravi sporočilo, da sodni postopek ureditve meje med nepremičninami parc. št. 374 in parc. št. 370 obe k.o. ... šteje za umaknjen in se postopek ustavi. Ta sklep je postal pravnomočen dne 14. 6. 2013. Geodetska uprava je še z dopisom z dne 5. 4. 2017 ponovno poizvedovala na sodišču o morebitni kasnejši uvedbi sodnega postopka ureditve predmetne meje, Okrajno sodišče v Mariboru pa je sporočilo, da nobenega postopka, razen zadeve, o kateri je že posredovalo podatke, ne vodi. Glede na navedeno je geodetska uprava skladno s 6. točko 39. člena ZEN postopek nadaljevala ter ugotovila, da so podani pogoji za izdajo odločbe.

4Pritožba tožeče stranke zoper prej navedeno odločitev je bila z v uvodu navedeno drugostopno odločbo kot neutemeljena zavrnjena. Tudi drugostopni organ ugotavlja, da je bil postopek evidentiranja mej izveden v skladu z določbami ZEN ter temelji na elaboratu, ki ga je v skladu z določbami ZEN in Pravilnika izdelalo geodetsko podjetje. Ker je bil sodni postopek ureditve meje ustavljen, se je postopek evidentiranja meje nadaljeval in se je kot urejena evidentirala predlagana meja. K temu pa drugostopni organ še dodaja, da je, četudi je meja že določena v upravnem postopku, dopustno sprožiti sodni postopek, v katerem se meja ureja po drugih kriterijih (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena) kot v upravnem postopku (katastrska meja).

5Tožnica v tožbi navaja, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Izmera nepremičnine je bila napravljena že leta 1974, ko je pravni prednik tožnice B.B. postavil sedanjo ograjo. Ker se mejna znamenja več ne vidijo, je meja sporna, tožnica pa se z ureditvijo meje ni strinjala, zato je podala predlog za sodno ureditev meje pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Navaja, da je ponovno podala pred Okrajnim sodiščem v Mariboru predlog za sodno ureditev meje, o katerem postopek že teče. Tožnica meni, da bi upravni organ moral pri odločitvi upoštevati, da je bil predlagatelj postopka A.A., da se tožnica s potekom predlagane meje na mejni obravnavi ni strinjala in da meja, kot izhaja iz katastra, ne ustreza dejanskemu stanju poteka meje. Odstopanja pri tem so velika, zato geodet na podlagi šestega odstavka 39. člena ZEN meje ne bi smel evidentirati kot urejene. Po prepričanju tožeče stranke bi morala tožena stranka postopek mejne obravnave prekiniti, upoštevajoč pri tem interese vseh udeležencev. S tem je bila kršena tudi z Ustavo zagotovljena pravica do zasebne lastnine, kot je opredeljena v 33. členu Ustave RS. Tožena stranka bi morala pri odločitvi upoštevati zadnjo mirno posest tožnice, njeno močnejšo pravico in na podlagi tega podati pravično oceno, kje bi morala potekati meja. Dejstvo, da je upravni organ dal tožnici zakonsko možnost, da svoje nestrinjanje z ugotovljeno mejo v roku 30 dni uveljavlja pred sodiščem, še ne pomeni, da je v celoti izpolnil svojo dolžnost pri ugotavljanju dejanske meje. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek.

6Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

7Tožba je bila vročena v odgovor tudi A.A., C.C, Č.Č., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H. in I.I., ki nastopajo v tem upravnem sporu kot prizadete stranke v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki pa na tožbo niso odgovorili.

8Tožba ni utemeljena.

9Predmetna odločba je bila izdana v postopku evidentiranja urejene meje na podlagi določb ZEN. Meja se na podlagi določb ZEN ureja po postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev, in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru. Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. V postopku evidentiranja urejene meje se po podatkih elaborata ureditve meje v zemljiškem katastru evidentira urejena meja (26. člen ZEN).

10Postopek evidentiranja urejene meje se uvede na zahtevo lastnika parcele (28. člen ZEN) na podlagi elaborata, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (29. člen ZEN). Elaborat ureditve meje mora poleg predloga evidentiranja urejene meje vsebovati tudi zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel (pokazana meja), razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje (drugi odstavek 29. člena ZEN).

11Mejna obravnava se opravi v skladu z določili 30. in 31. člena ZEN. Geodetsko podjetje mora vabiti na mejno obravnavo lastnika parcele, katere meja se ureja in lastnike sosednjih parcel (tretji odstavek 30. člena ZEN). Na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi (prvi odstavek 31. člena ZEN). Če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, mora geodet lastnike parcel iz prvega odstavka tega člena na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Pri tem jim mora pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov ter v primeru, ko se lastniki ne sporazumejo o meji, postopati v skladu s petim odstavkom 31. člena ZEN (tretji odstavek 31. člena ZEN). Če se pokazana meja ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra in lastniki sosednjih parcel soglašajo o poteku meje, geodet pokazano mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo (četrti odstavek 31. člena ZEN). Če se pokazane meje ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, vendar lastniki parcel ne soglašajo z njenim potekom, si mora geodet prizadevati za sporazum z njimi. Če ga ne more doseči, določi potek predlagane meje geodet. Lastniki parcel, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo določi geodet, morajo pokazati svojo mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže pokazane meje in predlagano mejo (peti odstavek 31. člena ZEN). Če se kateri od lastnikov ne udeleži mejne obravnave, kljub temu, da je bil nanjo pravilno vabljen, se lahko mejna obravnava opravi brez njega. V tem primeru se izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže predlagana in pokazana meja, če prisotni lastniki ne soglašajo s predlagano mejo (sedmi odstavek 31. člena ZEN).

12Zapisnik mejne obravnave je sestavni del elaborata ureditve meje (prvi odstavek 32. člena ZEN). Zapisnik mejne obravnave podpišejo geodet, ki je vodil mejno obravnavo, in lastniki. Vanj se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki o poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik (tretji odstavek 32. člena ZEN).

13Ob vložitvi zahteve za evidentiranje urejene meje mora biti stanje, prikazano v elaboratu ureditve meje pred ureditvijo meje, enako stanju, evidentiranem v zemljiškem katastru na dan vložitve zahteve (prvi odstavek 33. člena ZEN). Lastnik lahko pooblasti geodetsko podjetje, ki je izdelalo elaborat, oziroma osebo, ki dela pri tem podjetju, da vloži zahtevo za uvedbo postopka (drugi odstavek 34. člena ZEN). Geodetska uprava po prejemu zahteve najprej preizkusi ali elaborat vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru (prvi odstavek 35. člena ZEN). Če geodetska uprava ne zavrže oziroma zavrne zahteve za evidentiranje urejene meje, povabi lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje. Vabilo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 36. člena ZEN). Napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN).

14Če je v elaboratu ureditve meje, poleg predlagane, prikazana ena ali več pokazanih mej ali če je lastnik iz prvega odstavka 36. člena ZEN izjavil, da se ne strinja z mejo, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, geodetska uprava opravi ustno obravnavo v uradnih prostorih, na katero se vabijo lastniki parcel, za katere je v elaboratu ureditve meje, poleg predlagane, prikazana pokazana meja in lastniki iz prvega odstavka 36. člena ZEN, ki so pisno izjavili, da se s potekom meje, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, ne strinjajo (prvi in drugi odstavek 37. člena ZEN).

15Če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 39. člena ZEN). Če se začne sodni postopek ureditve meje, se postopek evidentiranja urejene meje s sklepom prekine (peti odstavek 39. člena ZEN). Če se sodni postopek ureditve meje ustavi ali če se predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, se postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja (šesti odstavek 39. člena ZEN).

16Geodetska uprava o zahtevi za evidentiranje urejene meje odloči z odločbo (prvi odstavek 40. člena ZEN). V izreku odločbe o evidentiranju urejene meje se navede parcela, katere meje se evidentira kot urejena in sosednje parcele, obvezna priloga pa je tudi grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami (tretji odstavek 40. člena ZEN). Na podlagi dokončne odločbe geodetske uprave o evidentiranju urejene meje se meja v zemljiškem katastru vpiše kot urejena (prvi odstavek 41. člena ZEN).

17V obravnavani zadevi je A.A. vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje, kateri je bil priložen elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje oziroma samostojni podjetnik X.X. s.p. in potrdil odgovorni geodet Y.Y. Ugotovljeno je bilo, da se tožnica mejne obravnave, ki jo je opravilo geodetsko podjetje, ni udeležila, kljub temu, da je bila nanjo pravilno vabljena. Zato je bila v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZEN povabljena, da se izjavi o tem, ali se strinja s potekom predlagane meje. Tožnica je izjavila, da se s potekom predlagane meje ne strinja, zato je geodetska uprava v skladu s 37. členom ZEN opravila ustno obravnavo, vendar pa je meja tudi po opravljeni ustni obravnavi ostala sporna, zato je geodetska uprava tožnico pozvala, da v roku 30 dni začne postopek ureditve meje, jo o tem obvesti ter hkrati predloži dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje. Tožnica je prvostopni organ obvestila, da je začela sodni postopek ureditve meje ter predložila kopijo predloga, na kateri je bil dohodni žig sodišča in opr. št. N 191/2010. Prvostopni organ je o tem opravil poizvedbe pri sodišču in ugotovil, da je bil zgoraj navedeni postopek s sklepom št. N 191/2010, pravnomočnim dne 14. 6. 2013, ustavljen. Tudi na podlagi kasnejših poizvedb prvostopnega organa pri sodišču izhaja, da noben drug postopek za ureditev predmetne meje pri sodišču ne teče. Glede na to je prvostopni organ v skladu s šestim odstavkom 39. člena s postopkom nadaljeval in izdal izpodbijani sklep.

18Iz zgoraj navedenega izhaja, da je prvostopni organ pravilno vodil predmetni upravni postopek po določbah ZEN in po tako izvedenem postopku pravilno izdal izpodbijano odločbo. Tožeča stranka te odločbe tudi s tožbenimi navedbami ne more izpodbiti. Upravni organ je v postopku ravnal pravilno, ko je po prejemu obvestila o začetku sodnega postopka pred pristojnim sodiščem o ureditvi meje, upravni postopek evidentiranja urejene postopek prekinil, po obvestilu sodišča, da je sodni postopek ureditve meje ustavljen in da tudi noben drug postopek o predmetni nepremičnini ne teče, pa je pravilno s postopkom nadaljeval in izdal izpodbijano odločbo. Upravni organ je torej za odločitev relevantno stanje pravilno in popolno ugotovil in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabil materialno pravo, zato ni mogoče pritrditi tožeči stranki o nasprotnem. Kar zadeva njene trditve o zadnji mirni posesti tožnice oziroma močnejši pravici, pa ji je pravilno pojasnil že drugostopni organ, da lahko tovrstne ugovore uveljavlja v sodnem postopku neodvisno od predmetnega upravnega postopka.

19Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

20Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj tožeča stranka v tožbi ne navaja v tem upravnem sporu upoštevnih dejstev za odločitev, ki jih ne bi pri odločitvi upošteval že pristojni organ (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).