VSL Sklep Cst 113/2020

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnika T. d. o. o. z dne 27. 11. 2019 - p. d. 962 (1. točka izreka) in sklenilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta druge razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 23. 1. 2020 – p. d. 998, ki je sestavni del tega izreka.

2Sklep je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 7. 2. 2020. V končnem načrtu druge razdelitve posebne stečajne mase pa so navedeni naslednji podatki: prodajna vrednost premoženja, ki je predmet tega načrta v višini 929.604,19 EUR, stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase v višini 194.156,69 EUR (847,00 EUR po 1. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, 163.299,74 EUR po 5. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP in 28.279,95 EUR po 6. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP), osnova za izračun nadomestila upraviteljici za unovčenje in razdelitev stečajne mase v višini 735.447,50 EUR, nadomestilo upraviteljici za unovčenje in razdelitev stečajne mase neto v višini 26.104,54 EUR. Navedena je tudi zaporedna številka prijave terjatve ločitvenega upnika 466, znesek terjatve, ki se upošteva pri razdelitvi v višini 2.033.160,44 EUR, prvi vrstni red poplačila terjatve, znesek terjatve, ki se plača ob prvi razdelitvi v višini 709.342,96 EUR ter 34,89% delež terjatve, ki se poplača ob tej delitvi posebne stečajne mase.

3Zoper sklep se je ločitveni upnik pritožil. V pritožbi je navedel, da meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in načrt razdelitve spremeni tako, da odloči da znaša znesek unovčene posebne stečajne mase 926.604,19 EUR, znesek stroškov, ki bremenijo posebno stečajno maso znaša 847,00 EUR po 1. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, 130.408,56 EUR po 5. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, pri čemer gre v tem delu za začasno neizplačano posebno stečajno maso, ki se bo ločitvenemu upniku izplačala, v kolikor splošna stečajna masa ne bo zadoščala za plačilo teh stroškov stečajnega postopka, ter 28.279,95 EUR po 6. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP; znesek posebne razdelitvene mase po odbitju stroškov pa znaša 770.068 EUR. Podredno je predlagal, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4Stečajna upraviteljica se je na pritožbo izjavila (p. d. 1035). Navedla je, da ne drži stališče pritožnika, da so se celotni splošni stroški stečajnega postopka prevalili nanj ob izpodbijani delitvi, pač pa le 31,08% stroškov, kolikor predstavlja likvidacijska vrednost predmetne stečajne mase v razmerju do likvidacijske vrednosti vsega dolžnikovega premoženja. Navedla je, da bo iz splošne stečajne mase moral stečajni dolžnik nositi še (v simulirani višini) 52.949,30 EUR za davek na dobiček pravnih oseb, ki je povezan s prodajo nepremičnin v letu 2019, ki so bile prodane krepko nad likvidacijsko vrednostjo. Koliko bo znašala unovčena splošna stečajna masa in ali bo celotna zadoščala za pokritje vseh splošnih stroškov postopka bo znano šele ob njenem unovčenju. Šele takrat bo možna korekcija porazdelitve stroškov med masami pa tudi v delu, v katerem bi se izkazalo, da je bila rezervacija za splošne stroške previsoka, tako da se bo izvedla dodatna razdelitev na vseh razdelitvah posebnih stečajnih mas. Poudarila je, da je obravnava splošne stečajne mase kot statične postavke, k čemur se prizadeva pritožnik, v nasprotju s finančnimi planiranji, ker je nesporno in empirično dokazljivo, da je to dinamični pojem, na katerega vpliva ne samo upravljanje z njo v stečajnem postopku, temveč je unovčenje odvisno tudi od zunanjih dejavnikov. V skladu z navedenimi izhodišči je upraviteljica splošno stečajno maso obravnavala kot dinamičen pojem. Splošna stečajna masa se je medtem povečala že na 115.804,42 EUR, ves ta znesek je namenjen poplačilu splošnih stroškov, vendar zaradi tega ni mogoče v pritožbenem postopku korigirati višine rezerviranega denarja za plačilo splošnih stroškov. Če pa se bo splošna stečajna masa še povečala do te višine, da bo pokrila vsa rezervirana sredstva iz posebnih stečajnih mas za splošne stroške postopka, bo po stališču upraviteljice lahko izvedena dodatna delitev stečajne mase, s čimer bo upnikova korist v celoti upoštevana.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pravni okvir oblikovanja posebne stečajne mase in poplačila ločitvenega upnika v stečajnem postopku so določbe ZFPPIPP. Posebna stečajna masa je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja (drugi odstavek 225. člena ZFPPIPP). V zvezi z vsakim premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice, v konkretnem primeru tudi v zvezi s kupnino, doseženo s prodajo zastavljenih nepremičnin, je v skladu z določbo tretjega odstavka 225. člena ZFPPIPP treba to premoženje voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso in od premoženja, ki spada v druge stečajne mase. Iz posebne v splošno stečajno maso lahko preide premoženje le v primeru, ki je določen v zakonu (četrti odstavek 370. člena, šesti odstavek 371. člena in 372. člen ZFPPIPP). V primeru, če kupnina, dosežena s prodajo zastavljenih nepremičnin ne dosega višine priznane terjatve ločitvenega upnika, kot je v konkretnem primeru, premoženje ne bo prešlo iz posebne v splošno stečajno maso.

7Naslednje pomembno področje ureditve posebne stečajne mase pa je področje postopka in načina poplačila ločitvenega upnika. Upniki se poplačajo iz stečajne mase praviloma šele po poplačilu stroškov postopka. To pravilo velja tako za poplačilo iz splošne kot za poplačilo iz posebne stečajne mase. Od kupnine, dosežene s prodajo premoženja, na katerem je ločitvenemu upniku priznana ločitvena pravica, mora torej upravitelj, pred poplačilom ločitvenih upnikov, plačati stroške stečajnega postopka.

8ZFPPIPP določa, kdaj je treba opraviti prvo prednostno in prvo splošno razdelitev (361. člen ZFPPIPP), nima pa določb o tem, kdaj je treba opraviti razdelitev posebne stečajne mase. Iz določbe tretjega odstavka 226. člena ZFPPIPP pa nedvomno izhaja, da mora biti denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem. Če upravitelj pripravi načrt delitve posebne stečajne mase še preden so vsi stroški dokončno znani, mora odšteti predvidene stroške, sicer mora z načrtom delitve posebne stečajne mase počakati dokler niso poravnani vsi stroški stečajnega postopka, ki lahko bremenijo določeno posebno razdelitveno maso. Sicer pa je pravilno stališče upraviteljice, da se denarno dobroimetje, doseženo z unovčitvijo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, vodi in upravlja ločeno, kar pomeni tudi glede porabe stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase. Glede na navedeno ureditev po določbi tretjega odstavka 225. člena v zvezi s tretjim odstavkom 226. člena ZFPPIPP, znesek, ki je predviden za plačilo stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, pa za stroške ne bi bil uporabljen, še vedno predstavlja denarno dobroimetje posebne stečajne mase. Zato je odveč in nepotreben pritožbeni predlog, da naj sodišče spremeni izrek sklepa v delu, ki se nanaša na stroške po 5. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP tako, da naj se navedeni znesek rezervira za ločitvenega upnika, v kolikor ne bo izplačan za stroške iz posebne stečajne mase, pač pa iz splošne stečajne mase, če se bo ta oblikovala.

9Sicer pa pritožnik ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba vse stroške, razen stroškov v zvezi z unovčenjem premoženja posebne stečajne mase, plačati iz unovčene splošne stečajne mase. Torej smiselno, da je treba najprej unovčiti celotno premoženje, nato iz splošne stečajne mase plačati stroške in le v primeru, če stečajna masa ne bo zadoščala za poplačilo stroškov, te v preostanku poplačati tudi iz unovčene posebne stečajne mase, kar pa se lahko doseže tako, da se sredstva posebne stečajne, ki bi se ob takem scenariju lahko odtegnila ločitvenim upnikom, tem ne izplačajo, pač pa se jim rezervirajo. Če bi sodišče sledilo takemu predlogu rezervacije sredstev, pa bi to pomenilo, da stečajni dolžnik iz teh rezerviranih sredstev ne bi smel plačati sproti nobenih zapadlih stroškov stečajnega postopka, vse dokler ne bi bila unovčena celotna splošna stečajna masa in dokler ne bi bila tudi znana višina vseh stroškov postopka. V tem smislu pa ZFPPIPP ne ureja plačevanja stroškov stečajnega postopka. Drugačni pritožbeni predlogi torej niso v skladu z določbami ZFPPIPP o plačilu stroškov stečajnega postopka. Upnik sicer navaja, da se strinja z navedbo upraviteljice (da mora plačevati stroške stečajnega postopka), opozarja pa na prakso istega sodišča, ki je že odločalo o »prednostni delitvi, četudi so posebno maso bremenili stroški splošni stečajnega postopka«. V zadevi prve prednostne delitve St ... z dne 22. 10. 2019 naj bi sodišče navedlo, da je »praktično neizvedljivo znižati stroške iz pravnomočnega sklepa o delitvi posebne stečajne mase, tako, da bi jih (ponovno) upoštevali pri splošni (prednostni) razdelitvi«. Zato si upnik prizadeva, da bi bilo v konkretnem primeru drugače. Vendar tudi iz navedb upraviteljice izhaja, da vodi in upravlja premoženje, ki spada v posebno stečajno maso, ki je predmet te razdelitve, ločeno. Zato bo v primeru neporabe vseh sredstev za stroške v zvezi z unovčenjem te posebne stečajne mase, za razliko še lahko poplačan pritožnik.

10Pritožnik na določenih mestih pritožbe priznava le sorazmerni del nagrade upraviteljici v višini 2.151,31 EUR, navede pa, da v celoti šteje kot neutemeljen strošek, ki bremeni posebno stečajno maso v znesku 161.148,43 EUR. Konkretno pa je v ugovoru pritožnik nasprotoval postavki stroškov iz 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.

11Po 5. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP bremeni posebno stečajno maso sorazmerni del nadomestila upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila, drugih stroškov v zvezi z izdelavo računovodskih izkazov iz 291. člena tega zakona in v primeru, če je splošna stečajna masa neznatne vrednosti tudi stroškov arhiviranja in drugih stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka. Sorazmeren del stroškov iz 5. točke četrtega odstavka je enak deležu ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas (peti odstavek 226. člena ZFPPIPP).

12Upraviteljica je delež, ki odpade na obravnavano posebno razdelitveno maso določila v višini 31,08% in planirane stroške po 5. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP izračunala v tem deležu, ki ga je s sklepom potrdilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožnik temu deležu s pritožbo ne nasprotuje, meni le, da bi upoštevaje ta delež in višino stroškov, ki bi morali bremeniti že unovčeno splošno stečajno maso, lahko znašali stroški kvečjemu 130.408,56 EUR in ne 163.299,74 EUR. Upraviteljica je na navedeni očitek odgovorila, da upnik ni upošteval pojasnila, da je delež splošne stečajne mase sicer 9,42%, višina predvidenih stroškov pa povečana še za 52.919,60 EUR za predvideno plačilo davka od dobička pravnih oseb, ker je ravno premoženje, ki je bilo unovčeno in je predmet sporne razdelitve, bilo prodano precej nad likvidacijsko vrednostjo. Upnik pa v pritožbi meni, da v preglednici ne bi smeli biti upoštevan davek od dobička pravnih oseb, ker FURS v davčni praksi priznava pravico do popravka izkazanih prihodkov v stečaju. Stečajni dolžnik bo moral kot vrednost popravka vnesti razliko med davčno vrednostjo (to je knjigovodsko vrednostjo pred stečajem) in likvidacijsko vrednostjo (zmanjšanje davčne osnove), kar posledično pomeni, da se obdavči samo razlika med vrednostjo pripoznano v zaključni bilanci in prodajno vrednostjo (kot bi se sicer, če se nad dolžnikom ne bi začel stečajni postopek). Pri tem je še poudaril, da bi sicer lahko podrobno preizkusil obračun in morebitno soglasje za plačilo šele, če bi bilo tako plačilo predlagano in odobreno, čemur pritožbeno sodišče načeloma tudi pritrjuje.

13Če pritožnik ne zagovarja stališča, da razdelitve posebne razdelitvene mase še ni mogoče opraviti, in sicer vse dokler ni unovčeno celotno premoženje in dokler niso znani vsi stroški stečajnega postopka, potem tudi sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je to dodaten razlog za odločitev, da naj se sporni znesek predvidenega davka v višini 52.919,60 EUR v sorazmernem delu stroškov ne odšteje, pač pa takoj izplača ločitvenemu upniku. Zato in glede na predhodno obrazloženo po stališču pritožbenega sodišča tudi ni pravilen predlagani izračun sorazmernega dela stroškov iz 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP v višini 130.408,56 EUR, kot tudi ne predlog, da naj se namesto za stroške ta znesek rezervira v sklepu o delitvi za plačilo ločitvenega upnika.

14Upnikove terjatve v smislu določb ZFPPIPP glede na ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče obravnavati kot pogojne, zato materialno pravno ni skladen predlog, naj se v izpodbijanem sklepu o razdelitvi posebne stečajne mase terjatev v višini 130.408,56 EUR navede kot njegova pogojna terjatev.

15Prav tako pa pritožnik tudi ni uspel uveljaviti svojega stališča, da je glede na sorazmerno velikost posameznih stečajnih mas, ki jih je na predlog upraviteljice pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, na podlagi določbe 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, mogoče upoštevati le strošek 2.151,31 EUR za sorazmerni del nagrade upraviteljici za otvoritveno poročilo. Upnik je seznanjen s specifikacijo vseh stroškov, zato bi jih moral, da bi dosegel presojo njihove potrebnosti, tudi izrecno in konkretno izpodbijati, česar pa ni storil, razen za stroške, glede katerih je pritožbeno sodišče pritožniku že odgovorilo, da so njegovi očitki sodišču prve stopnje neutemeljeni.

16S tem se izkaže, da pritožnik s pritožbo ni uspel. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).