VSRS Sklep I R 123/2019

Predlog se zavrne.

1Drugi udeleženec je v obravnavanem zemljiškoknjižnem postopku predlagal delegacijo pristojnosti s krajevno pristojnega Okrajnega sodišča v Cerknici. Navaja, da naj bi bila ta utemeljena iz razlogov smotrnosti, boljše učinkovitosti ter hitrejše odločitve. Kot najbolj smotrno predlaga Okrajno sodišče v Postojni, saj naj bi bili parceli, na kateri se nanaša postopek, do nedavnega vpisani v kataster pri Geodetski upravi Postojna. Pristojno Okrajno sodišče v Cerknici naj bi predlog za dopolnitev zemljiške knjige zavrglo, pritožbeno sodišče pa naj bi tak sklep razveljavilo. Že pred tem naj bi Okrajno sodišče v Cerknici v enakih zadevah predloge zavrnilo oziroma zavrglo z vztrajanjem na stališču, da je treba zadeve urediti po upravni poti. Pri Okrajnem sodišču v Postojni naj bi bilo ob enaki pravni podlagi začetih že več kot dvajset primerov dopolnitve zemljiške knjige po 229. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), nekaj pa naj bi se jih že zaključilo z veljavnim vpisom v zemljiško knjigo. Okrajno sodišče v Postojni naj bi bilo v primerjavi s pristojnim sodiščem neverjetno učinkovito. Pred pristojnim sodiščem naj bi se v enem letu odločilo zgolj o izločitvi predsednice, predlog za delegacijo pa naj v tem času niti ne bi bil posredovan Vrhovnemu sodišču.

2Predlog ni utemeljen.

3Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4Predlagatelj razlogov smotrnosti zaradi ekonomičnosti (ti se se nanašajo predvsem na določene objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom) ne zatrjuje, okoliščin, ki jih navaja, pa tudi ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnih stališč posamičnih sodnikov so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Če predlagatelj meni, da določen postopek teče nedopustno dolgo in da mu je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, ima na voljo pravna sredstva v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče.

5Trditve predlagatelja torej ne utemeljujejo določitve pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrnilo.