VSRS Sklep I R 2/2020

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Ljubljani.

1Okrajno sodišče na Jesenicah, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi, je predlagalo Vrhovnemu sodišču delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog je utemeljilo z navedbo, da je stranka (dolžnik) konkretnega izvršilnega postopka sodnik tamkajšnjega sodišča. Pojasnilo je, da je predlogu za izločitev okrajnega sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena v reševanje, že ugodilo, meni pa, da noben drug sodnik pristojnega sodišča ne bi mogel obravnavati zadeve na način, da bi bil ohranjen videz objektivne nepristranskosti sodišča. Enako naj bi veljalo tudi za ostale notranje organizacijske enote Okrožnega sodišča v Kranju; dolžnik naj bi bil že dolga leta sodnik in v tesnih medsebojnih odnosih tudi s sodniki drugih organizacijskih enot.

2Predlog je utemeljen.

3Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Ta t.i. videz nepristranskosti bi bil lahko prizadet v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti.

4Po praksi Vrhovnega sodišča táko okoliščino in torej drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi dejstvo, da je stranka postopka sodnik na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.