VSL Sodba II Cp 1092/2019

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi) je dolžna plačati tožeči stranki (toženi po nasprotni tožbi) 372,00 EUR stroškov za odgovor na pritožbo, v 15-ih dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

1V izpodbijani sodbi je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku na priposestvovanje lastninske pravice do 1/2 na nepremičnini parc. št. 75/5, k. o. ... in zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na izročitev ključev in prepoved vznemirjanja lastninske pravice.

2Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi) iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in jo vrne v novo odločanje sodniku prve stopnje, oziroma spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in ugodi nasprotnemu tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico. V obrazložitvi navaja, da je ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka lastninsko pravico pridobila na podlagi prodajne pogodbe z M. B. v letu 1992, v nasprotju s trditvami tožeče stranke v tožbi, da tožbeni zahtevek utemeljuje na kupoprodajni pogodbi z dne 5. 6. 1998. Da je kupoprodajno pogodbo sklenila že leta 1992, je izpovedala šele zaslišana na naroku. Te pogodbe ni predložila, zato pravnega nasledstva na nepremičnini, ki je predmet obravnave, ni izkazala. Iz obrazložitve ni jasno, ali je sodišče sploh presojalo dobro vero tožeče stranke v zvezi s priposestvovanjem, kar predstavlja bistveno kršitev pravil pravdnega postopka. Vsekakor ponudba za nakup, ki jo je leta 1992 preko odvetnika A. A. poslala N. Š. tožeča stranka, da od nje odkupi 1/2 parcelne številke 75/5, ne kaže na njeno dobrovernost. Tožeča stranka nikoli ni kupila polovice nepremičnine parcelna številka 75/5, zato ni in ne more biti njen dobroverni posestnik, ne glede na to, ali je M. B. priposestvovala polovico parcelne številke 75/5. Tožeča stranka nikoli ni pojasnila, kaj idealni del v naravi predstavlja, oziroma ga ni opisala na način, da bi lahko bil določljiv. V konkretnem primeru niso izkazane okoliščine, ki bi opravičevale izjemo, da idealnega deleža ni mogoče priposestvovati. Trditev, da tožeča stranka uveljavlja priposestvovanje na delu nepremičnine, ki ni bil predmet izvršilnega postopka, je postavljena prepozno, zato je z njo prekludirana. Od leta 1976, ko se je M. B. iz nepremičnine odselila, razen pravnih prednikov tožene stranke (N. Š.) objekta nihče drug ni imel v posesti, bil je nevzdrževan in zapuščen. N. Š. je uporabljala predvsem podstrešni del, do katerega je imela ves čas nemoten dostop. Sodišče je premalo pozornosti dalo dejstvu, da je izhodiščni položaj za odločitev v tej zadevi načelo zaupanja v zemljiško knjigo, slaba vera pa je izjema, konec koncev slaba vera tožene stranke tudi ni bila dokazana. Polovični delež nepremičnine parc. št. 75/5 k. o. ... se je prodajal na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka. Ker nihče ni uveljavljal nobenih stvarnih ali obligacijskih upravičenj, je bil toženi prepričan, da je stanje v zemljiški knjigi ustrezno. Toženi je solastnik nepremičnine. Lastninsko pravico na 1/2 je pridobil z odločbo državnega organa, in sicer z nakupom nepremičnine v izvršilnem postopku, zato ima pravico imeti sporno nepremičnino v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu solastniškemu deležu, zato je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi zavrnjen neutemeljeno.

3Tožeča stranka po nasprotni tožbi je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5V pritožbenem postopku ni spora o okoliščinah:

- da sporni del nepremičnine obsega zemljišče, na katerem stoji stavba, ki je bila do leta 1969 kot celota označena s parc. št. 75/2, k. o. ..., po letu 1969 pa se je razdelila na dve parceli št. 75/2 in 75/5, k. o. ...,

- da je bila parcelacija narejena na podlagi poravnave, s katero sta si M. B. in N. B. (poročena Š.) pred Občinskim sodiščem v Krškem pod opr. št. R 307/69 razdelili podedovano nepremičnino,

- da je M. B. prejela v izključno posest in uživanje severni del stavbe, ki je po izvedeni parcelaciji označen kot nepremičnina s parc. št. 75/5, k. o. ..., N. B. (poročena Š.) pa južni del stavbe, ki ima tudi po parcelaciji parcelno številko 75/2, k. o. ...,

- da sta v zemljiški knjigi M. B. in N. Š. ostali vpisani vsaka do 1/2 na obeh parcelnih številkah 75/2 in 75/5, k. o. ...,

- da je toženi na javni dražbi na Okrajnem sodišču v Krškem v izvršilni zadevi pod opr. št. I N 114/2009 kupil 1/2 nepremičnine parc. št. 75/5 k. o. ..., na kateri je bil kot solastnik v zemljiški knjigi vpisan do 1/2 tožnik,

- da je toženi leta 2013 z N. Š. (svojo materjo) sklenil darilno pogodbo za 1/2 parc. št. 75/5 in se posledično v zemljiški knjigi vpisal kot izključni lastnik nepremičnine parc. št. 75/5 do celote,

- da je bilo v sodbi Okrajnega sodišča v Krškem pod opr. št. P 55/2013 z dne 28. 9. 2015, zaradi nedopustnosti izvršbe, med drugim ugotovljeno, da je N. Š. postala izključna lastnica parcelne številke 75/2 do celote na podlagi priposestvovanja.

6V pritožbenem postopku ostaja sporno, ali je tožnik aktivno legitimiran, ali je možno in dopustno priposestvovanje idealnega deleža nepremičnine, ali je tožbeni zahtevek dovolj določen, ali je obstajala dobra vera za priposestvovanje parcele 75/5, k. o. ..., do celote, ali je M. B. po letu 1976 posest opustila, ali je imela N. Š. ves čas nemoten dostop do podstrešja, ali sta toženec in njegova mati ob sklepanju darilne pogodbe nemoralno izkoristila neusklajeno zemljiškoknjižno stanje in ali je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi utemeljen.

7Pritožnik prezre, da je sodišče pod opr. št. P 15/2014, ki je vodilni spis, obravnavalo tudi nasprotno tožbo z opr. št. P 106/2014, zato so trditve strank v vlogah v zadevi pod opr. št. P 106/2014 s predlaganimi dokazi sestavni del trditvene podlage v zadevi, kjer je vodilni spis P 15/2014.

Aktivna legitimacija

8Za toženo stranko do konca postopka na prvi stopnji 9. 9. 2015 ni bilo sporno, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na 1/2 parcelne številke 75/5, k. o. ..., s kupoprodajno pogodbo, ki jo je sklenil z M. B. v letu 1992. Še več, v spis je kot dokaz predložil dopis odvetnika A. A. z dne 30. 9. 1992, ki je bil takrat pooblaščenec M. B. (takrat še poročena G.), ki je želela svoj del stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. 75/2, k. o. ..., v celoti prodati tožniku v tem pravdnem postopku. Iz dopisa sledi, da je bila hiša leta 1969 razdeljena na dve stanovanjski enoti, na katerih samo formalno še vedno obstaja solastnina. Iz dopisa sledi, da želi tožnik odkupiti delež M. B. skladno z razdružitveno poravnavo iz leta 1969 in dejanskim uživanjem nepremičnine. Tožnik je v odgovoru na tožbo v pridruženi zadevi opr. št. P 106/2014 navedel, da je pridobil lastninsko pravico na parc. št. 75/5, k. o. ..., ki je bil prej del parcele, par. št. 75/2, k. o. ..., ter jo prevzel v last in mirno lastniško in dobroverno posest in opozoril, da med pravdnima strankama že poteka postopek zaradi nedopustnosti izvršbe, v katerem za N. Š. (toženčevo mamo) ni sporno, da je ona izključna lastnica parcele 75/2, k. o. ..., ker je drugo polovico priposestvovala, in da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu. Tožnik zaključi, da je s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z M. B. celotno nepremičnino parc. št. 75/5, k. o. ..., prevzel v mirno in lastniško dobroverno posest, kar pomeni, da je aktivna legitimacija tožnika izkazana.

O tožbenem zahtevku

9Glede na trditve tožnika o dolgoletnem izvajanju mirne posesti na celotni nepremičnini 75/5, k. o. ..., je dopusten njegov zahtevek za ugotovitev solastninske pravice na delu nepremičnine, ki v izvršilnem postopku ni bil prodan. Zahtevek je pravilno usmerjen proti trenutnemu zemljiškoknjižnemu lastniku.

10Pritožba se po nepotrebnem spreneveda, da ni jasno, kateri del nepremičnine 75/5, k. o. ... naj bi tožnik skupaj s svojim pravnim prednikom priposestvoval. Jasno je, da trditvena podlaga obsega celotno nepremičnino, označeno s parc. št. 75/5, k. o. ..., v delu, ki ni bil prodan na dražbi, torej idealno 1/2. Ugovor prekluzije je neutemeljen, saj je tožnik takšno trditveno podlago uveljavljal že v odgovoru na tožbo v pridruženi zadevi pod opr. št. P 106/2014.

O dobri veri tožeče stranke

11M. B. in N. Š. sta sestri, ki sta podedovali parcelno št. 75/2, k. o. ..., na podlagi sklepa o dedovanju z dne 15. 12. 1962, vsaka do 1/2. V letu 1969 sta sklenili sodno poravnavo in podedovano nepremičnino razdelili. Severna polovica objekta je pripadla M. B., južna pa N. Š. Del, ki ga je prejela M. B. v izključno last, je bil po novi geometrski odmeri označen s parc. št. 75/5, južni del zgradbe, ki je pripadel N. Š., je ostal označen kot parc. št. 75/2. Tako M. B. kot N. B. (poročeni Š.) je torej bilo jasno, da je najmanj od leta 1969 izključna lastnica severnega dela objekta, označenega s parc. št. 75/5, M. B. in južnega, označenega s parc. št. 75/2, N. B. (poročena Š.), čeprav zapis v zemljiški knjigi tega takrat ni odražal. Tožnik je kupil parc. št. 75/5, k. o. ..., leta 1992, ob zavedanju, da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno. Po nakupu je nadaljeval mirno lastniško posest, ki jo je pred tem izvajala M. B. na celotni parc. št. 75/5, k. o. ...

O posesti

12Tožena stranka s tožbenim zahtevkom na izročitev ključev nepremičnine nasprotuje sama svojim navedbam, da tožnik nepremičnine nima v posesti. Da objekt ni vzdrževan in da v njem nihče ne živi, pa na posestno stanje nima vpliva. Ob dejstvu, da sta sestri M. B. in N. Š. prevzeli posest v obsegu, kot je opisan v sodni poravnavi, je pričelo priposestvovanje M. B. za nepremičnino parc. št. 75/5 do celote, in priposestvovanje N. Š. za parc. št. 75/2 do celote teči najkasneje leta 1969 in se je leta 1989 izteklo (četrti odstavek 28. člena ZTLR). Čeprav sta bili v zemljiški knjigi vknjiženi kot solastnici obeh parcel, sta najmanj od sklenitve sodne poravnave 1969 izvajali lastniško dobroverno posest, M. B. na parc. št. 75/5, k. o. ... do celote, N. Š. pa na parc. št. 75/2 k. o. ... do celote. Tudi zaslišane priče so potrdile, da sta imeli sestri M. B. in N. Š. stavbo v celoti razdeljeno, ustrezno pregrajeno ter zgrajena posebna vhoda, vsaka v svoj del stavbe.

O dobri veri toženca in njegove matere pri sklepanju darilne pogodbe

13Glede na vse, kar je že bilo napisano v tej obrazložitvi, ni nobenega razumnega razloga, da bi se toženec lahko skliceval na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tako njegovi materi N. Š. kot njemu je bilo v letu 2013, ko sta sklepala darilno pogodbo, jasno, da N. Š. najmanj od leta 1969 ni solastnica 1/2 parc. št. 75/5, ker je ta dejansko v izključni lastnini in posesti njene sestre M. B. oziroma njenega pravnega naslednika, kot tudi, da se zemljiškoknjižno stanje ne sklada z resničnim stvarnopravnim stanjem. Pritožnik nekritično prezre, da je bila prav njegova mati tista, ki je v postopku, ki je tekel na Okrajnem sodišču v Krškem pod opr. št. P 55/2013, dokazovala, zakaj je izključna lastnica parc. št. 75/2, k. o. ..., čeprav je na njej kot solastnica do 1/2 vknjižena njena sestra M. B. Vse navedeno daje dovolj podlage za presojo, da sta toženi oziroma tožeča stranka po nasprotni tožbi in njegova mati N. Š. izkoristila neurejeno zemljiškoknjižno stanje in v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic sklenila darilno pogodbo za 1/2 nepremičnine 75/5 k.o. ..., ki ni bila predmet prodaje na javni dražbi. Zato je darilna pogodba na podlagi določila 86. člena OZ nična.

O utemeljenosti tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi

14V obravnavani zadevi gre za solastninsko pravico pravdnih strank na hiši, ki jo zaseda tožeča stranka (tožena po nasprotni tožbi). Način uporabe ni urejen. Ker solastnika dogovora nista sklenila, ima vsak od njiju možnost predlagati, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o načinu uporabe skupne nepremičnine. V tem trenutku ni mogoče ugotoviti, ali je sploh mogoče, da oba solastnika uporabljata hišo. Položaj je rešljiv le v postopku za delitev stvari, v katerem bo odločeno, ali je fizična delitev možna, in če je, ali mora udeleženec postopka, ki ima stvar v izključni posesti, izročiti del tistemu udeležencu, ki mu po delitvi stvari pripada. V tem trenutku tožena stranka oziroma tožeča po nasprotni tožbi še ne more zahtevati izročitve ključev in uporabe dela hiše, zato je takšen zahtevek utemeljeno zavrnjen.

15Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in višje sodišče tudi ne najde tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene oziroma tožeče po nasprotni tožbi, zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

16Tožena stranka oziroma tožeča po nasprotni tožbi, ki je v pritožbenem postopku propadla, mora povrniti stroške odgovora na pritožbo tožeči stranki oziroma toženi po nasprotni tožbi. Stroški so odmerjeni skladno z Odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).