VSC Sklep II Ip 39/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 9. 10. 2019 (1. točka izreka). O zahtevku in stroških bo odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka). Zaključilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da dolžnik z ugovorom ni zadostil zakonski določbi, ugovora ni zadostno obrazložil, prav tako za neresnična dejstva ni predložil ali predlagal dokazov, s katerimi bi utemeljil ugovor. Moral bi predlagati vsaj zaslišanje zakonite zastopnice dolžnika, če že ne more predložiti nasprotnega dokaza, pa tega ne stori, vsled česar je ugovor neobrazložen. Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi potrjenega IOP obrazca, s podpisom in žigom zakonite zastopnice dolžnika z dne 14. 2. 2017, opis tega je upnik navedel v predlogu za izvršbo, na tem mestu prilaga še IOP obrazec. Tako se dolžnikov ugovor izkaže kot neutemeljen, saj je s potrditvijo (podpisom in žigosanjem) IOP obrazca dolžnik do upnika dejansko priznal in pripoznal dolg.

3Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da upnik ni v celoti opravil svojega dela. V poročilu so pomanjkljive razlage rezultatov ter mnenje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je presojalo samo obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva¹. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov². Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku. Tudi upnik v pritožbi povzema predstavljeni materialnopravni stališči Načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča RS in odločbe Ustavnega sodišča.

6Upnik neutemeljeno navaja, da dolžnik ni zadostil zakonski določbi, da ugovora ni zadostno obrazložil, da ni navedel nobenih dejstev. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da v celoti zavrača sklep o izvršbi, saj upnik ni v celoti opravil svojega dela. S temi trditvami je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih dolžnik ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika³. To pomeni, da je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Prav tako upnik neutemeljeno navaja, da dolžnik ni predložil ali vsaj predlagal nobenih pravno pomembnih dokazov, da bi moral predlagati vsaj zaslišanje zakonite zastopnice dolžnika. Kot pojasnjeno, je dolžnik zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati. Upnik se sklicuje na primera v sodni praksi, od katerih en potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje⁴, drugi pa je bil sprejet pred odločbo Ustavnega sodišča in zato ni več primeren⁵.

7Neutemeljeno še upnik dodaja, da je dolžnik zatrjeval neresnična dejstva, da je s potrditvijo IOP obrazca dejansko priznal in pripoznal dolg, s tem pa priznal ustreznost opravljenih del ter se sklicuje na primer v sodni praksi⁶, ker izvršilno sodišče ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča.

8V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

¹ Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999.
² Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008.
³ Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14.
⁴ Sklep VSL I Ip 4311/2014.
⁵ Sklep VSK II Cp 12/2004.
⁶ Sodba VSL I Cpg 890/2011.