UPRS Sodba I U 1805/2019-5

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1422/2019 z dne 21. 10. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

1Okrožno sodišče v Ljubljani (Organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožničino prošnjo z dne 23. 5. 2019 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zaradi dodelitve mladoletnega otroka v skrbništvo materi. V obrazložitvi navaja, da je tožnica 23. 5. 2019 vložila prošnjo za dodelitev BPP za dodelitev mld. otroka v skrbništvo. Po pregledu tožničine prošnje je Organ ugotovil, da je prošnja nepopolna oz. da ji niso priložene potrebne listine, zato jo je s pozivom z dne 22. 7. 2019 pozval, naj jo dopolni z zapisnikom o opravljenem predhodnem svetovanju s strani CSD in se pri tem skliceval na 203. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Ker tožnica v odrejenem roku vloge ni dopolnila z zahtevano listino, na podlagi katere bi bilo mogoče preveriti obstoj pogojev za dodelitev BPP, je njena vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo. Odločitev utemeljuje na 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je CSD ves čas seznanjen s samim dogajanjem, saj je bilo samo v letu 2019 11 sestankov, CSD pa je tudi sam nasprotni udeleženec tožnice v postopku odvzema otroka in dodelitve v rejništvo. Sedaj je mati tista, ki od CSD zahteva vrnitev otroka, zato mora vložiti tožbo oz. predlog zoper rejnico, otrokovega očeta in CSD. Navaja, da je v svojih vlogah pojasnila, da teče postopek pred družinskim sodiščem, zato je zahteva Organa, naj predloži zapisnik, na katerem se je CSD pogovarjal z očetom in materjo, komu bo otrok dodeljen, nerazumljiva. Ne drži torej, da na CSD ne bi bilo poskušeno zadevo rešiti sporazumno. Prilaga popravljen predlog, ki ga je sodišče sprejelo, zato ni jasno, zakaj ne more dobiti BPP. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa ter povrnitev nastalih stroškov. Predlaga tudi oprostitev plačila taks v postopku.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4Tožba je utemeljena.

5Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da izpodbijana odločitev temelji na predpostavki, da je tožnica v obravnavanem primeru vložila nepopolno prošnjo za dodelitev BPP, ki je kljub pozivu organa v roku ni dopolnila, zaradi česar jo je bilo treba zavreči.

6Obravnava tožničine prošnje kot nepopolne zaradi okoliščin, navedenih v izpodbijanem sklepu, je napačna. V skladu s prvim odstavkom 66. člena ZUP mora vloga vsebovati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, med drugim navedbo organa, zadevo, katere se tiče, zahtevek oz. predlog, podatke o vlagatelju ipd. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis, v konkretnem primeru torej podatke iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Glede na tretji odstavek 66. člena ZUP se kot del popolne vloge lahko štejejo tudi dokazila, vendar le v primeru, če jih kot del popolne vloge zahteva predpis. Navedeno pomeni, da če ne gre za taka dokazila, vloga ni nepopolna in mora organ ravnati po 140. členu ZUP. Ta v drugem odstavku določa, da mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Po tretjem odstavku istega člena je organ dolžan v primeru, če stranka v roku zahtevanih dokazov ne predloži, nadaljevati postopek in ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP. To pomeni, da mora organ v takem primeru odločiti po vsebini.

7Predpis je torej tisti, ki določa sestavine popolne vloge. Po prvem odstavku 32. člena ZBPP se prošnja za dodelitev BPP vloži pisno na predpisanem obrazcu, in mora po drugem odstavku navedene določbe vsebovati tam navedene podatke (osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO), naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca; osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca; ime oziroma firmo, sedež ter davčno in matično številko, če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona; podatke o zadevi; navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči).

8Iz navedene ali drugih določb ne izhaja, da morajo biti obrazcu priložene ustrezne listine, pomembne za odločanje v konkretnem postopku dodelitve BPP. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, da bi bil sam obrazec (vloga) nepopolno izpolnjen, upravni organ ni ravnal pravilno, ko je tožničino prošnjo zavrgel, ker tožnica v roku ni poslala zahtevanega zapisnika o opravljenem predhodnem svetovanju s strani CSD. To pa pomeni, da organ kljub tožničini pasivnosti njene vloge ne bi smel zavreči, ampak bi jo moral obravnavati po vsebini in o njej meritorno odločiti. Pri tem bi se pokazalo, ali so bili od tožnice zahtevani podatki dejansko pomembni za odločanje o prošnji. V obravnavnem primeru pa mora najprej razčistiti, v zvezi s katero zadevo tožnica sploh zaproša za dodelitev BPP. Iz tožbe je mogoče razumeti, da nek postopek pred okrožnim sodiščem že poteka, zato je treba ugotoviti tudi, ali ne gre morda za BPP za zastopanje v že obravnavani (tekoči, potekajoči) zadevi.

9Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

10Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V zvezi s tožničino prošnjo za oprostitev plačila takse sodišče pojasnjuje, da se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).