VSC Sklep Cp 317/2019

I. Pritožbama, predlagatelja v celoti, nasprotnega udeleženca pa delno, se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje glede odločitev pod II., III., IV., V. in VI. točko izreka razveljavi ter se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne in se izpodbijani sklep glede odločitve pod I. točko izreka potrdi.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izločitev izvedenca (I. točka izreka), razdelilo solastne nepremičnine (II. točka izreka), predlagatelju naložilo, da nasprotnemu udeležencu izplača denarni znesek za njegov solasten delež na sporni nepremičnini, pri čemer ima nasprotni udeleženec do celotnega poplačila na tretjinskem deležu nepremičnine zakonito zastavno pravico (III. in IV. točka izreka), ter odločilo o stroških postopka (V. in VI. točka izreka).

2Oba udeleženca sta se zoper gornjo odločitev pravočasno pritožila. Predlagatelj meni, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o izbrisu dveh bremen, ki sta vpisani na deležu nasprotnega udeleženca. Predlaga, da pritožbeno sodišče odloči o izbrisu bremen ter nasprotnemu udeležencu naloži v plačilo priglašene stroške pritožbenega postopka. Nasprotni udeleženec pa v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3Oba udeleženca sta na pritožbi odgovorila. V odgovorih se zavzemata za njuno zavrnitev, predlagatelj pa še priglaša stroške.

4Pritožba predlagatelja je utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa je delno utemeljena.

Glede izločitve izvedenca

5Nasprotni udeleženec je predlagal izločitev izvedenca, ker ga ta ni vabil na naroke za ogled na kraju samem in ker je podal mnenje evidentno v škodo ene stranke, saj je zaradi zasledovanja predlagateljevega interesa dodatno zmanjšal vrednost nepremičnine.

6Sodišče prve stopnje je v utemeljitev zavrnitve predloga obrazložilo, da se je prvega ogleda udeležila pooblaščenka nasprotnega udeleženca J. C. Drugega ogleda pa se za nasprotnega udeleženca res nihče ni udeležil, vendar je ugotovilo, da je izvedenec pooblaščenko nasprotnega udeleženca povabil na ogled. Glede zatrjevanja, da je mnenje pristransko, pa je pojasnilo, da sta imela oba udeleženca na mnenje izvedenca ter njegova pojasnila možnost podati pripombe.

7V pritožbi nasprotni udeleženec izpostavlja, da je izvedenec priznal, da pooblaščenke na prvi ogled ni povabil in da je vabila poslal le strankam. Glede drugega ogleda, glede katerega niti stranka niti pooblaščenka nista prejeli vabila, pa se je sodišče zadovoljilo z izpovedbo izvedenca in predložitvijo kopije vabila ter pri tem celo zapisalo, da nasprotni udeleženec ni dokazal nasprotnega, čeprav negativnega dejstva ni mogoče dokazovati. Glede nepristranskosti izvedenca pa izpostavlja dogajanje na ogledu, o katerem naj bi povedala pooblaščenka J. C.

8Očitek nepristranskosti izvedenca je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, saj nestrinjanje z mnenjem izvedenca ne more biti razlog za njegovo izločitev. Pri tem gre še izpostaviti, da pritožba širi prvotne trditve, s katerimi je v predlogu utemeljevala izvedenčevo nepristranost. Glede predlagane izločitve zaradi nepošiljanja vabil na ogled pa je sicer res, da nasprotni udeleženec dejstva, da izvedenec ni poslal vabil, ne more dokazovati. Vendar je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenčevega pojasnila ter kopije poslanega vabila ugotovilo, da je izvedenec vabili na oba ogleda poslal (tudi na prvi ogled, saj je pooblaščenka na ta ogled pristopila). Že ob ugotovitvi, da je izvedenec vabila poslal, je zato sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da tudi nadaljnji razlog, zaradi katerega je nasprotni udeleženec predlagal izločitev, ni podan (247. in 70 člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP). Glede na to, da je bil nasprotni udeleženec vabljen na ogled, pa tudi njegov pritožbeni očitek, da mu je bila z nezakonitim postopanjem onemogočena obravnava pred sodiščem, ni utemeljen (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

9Pritožba nasprotnega udeleženca zoper zavrnitev predlagane izločitve izvedenca se je tako izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno v tem delu zavrniti in sklep sodišča prve stopnje glede odločitve pod prvo točko izreka potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen ter 353. člen ZPP).

Glede predloga za delitev solastnine

10Pritožba nasprotnega udeleženca utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje materialnopravnega vprašanja lastnine na sporni nepremičnini ni pravilno pravno opredelilo. Prav tako tudi predlagatelj v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti do na nepremičnini vpisane hipoteke in osebne služnosti.

11Iz razlogov izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa izhaja, da je solastna nepremičnina stavbno zemljišče, na katerem stoji dvostanovanjska hiša s tremi etažami. Eno stanovanje je v mansardi, drugo pa v prvi in drugi etaži. Pravni posel o oblikovanju etažne lastnine sta opravila že lastnika stavbe (pradedek in prababica nasprotnega udeleženca), ki sta z darilno pogodbo leta 1989 na mamo nasprotnega udeleženca prenesla lastništvo stanovanja v mansardi, torej odsvojila posamezni prostorski del stavbe kot samostojni predmet lastninske pravice. Mati nasprotnega udeleženca je lastništvo na mansardnem stanovanju, prav tako z darilno pogodbo, leta 2008 prenesla na nasprotnega udeleženca. To pomeni, da med lastnikoma posameznih stanovanj nikoli ni obstajala pravna skupnost solastnine glede samostojne lastninske pravice na zemljiški parceli. Sestavina te so namreč prostorski deli, kot je to značilno za oblikovanje etažne lastnine po Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ). Ob jasni pogodbeni odsvojitvi točno opisanega posameznega dela in posesti v enakem obsegu, ter iz jasne fizične delitve zaradi pridobitve izključne lastninske pravice na podarjenem delu stavbe, je stališče pritožbe nasprotnega udeleženca, da ni šlo za pogodbo o odsvojitvi solastninskega deleža, pravilno.

12Dejanska etažna lastnina v obliki nedokončane etažne lastnine ali navidezne solastnine (predmetna stavba je v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele) po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo¹. Takih razmerij ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine v okviru 70. člena SPZ, ampak na podlagi 107. člena SPZ².

13Ker je prvo sodišče tako odločilo neupoštevaje dejansko etažno lastnino, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari ne more samo odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Zato je bilo potrebno na podlagi obeh pritožb izpodbijani sklep glede odločitve od druge do šeste točke izreka razveljaviti in zadevo v tem razveljavljenem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena, 366. člen in 355. člen ZPP).

14Kakšni posebni napotki sodišču prve stopnje za nov postopek niso potrebni, saj dovolj jasno izhajajo iz gornje obrazložitve.

15O stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 83/2008, II Ips 178/2009, II Ips 390/2009, II Ips 202/2012, II Ips 151/2014.
² Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2025/2015.