VSM Sklep I Ip 101/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da upniku v osmih dneh povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 89,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je zahtevek upnika zavrnilo.

2Upnik v pravočasni pritožbi zoper zavrnilni del sklepa uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka (3. in 1. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Povzema dosedanji potek postopka in utemeljuje potrebnost vložitve zahteve za povračilo stroškov nastalih z delom izvršitelja. Sodišče jih dolžniku ne naloži v plačilo po uradni dolžnosti. Upnik mora v zahtevi izkazati nastanek stroškov in v ta namen predložiti poročilo o izvršenem dejanju ter stroškovnik oziroma obračun dejanj. Izpostavi, da je upnik za vlogo, s katero je priglasil stroške izvršitelja, za odvetnikovo storitev priglasil stroške po tarifni številki 46/1 Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT, sodišče pa ni utemeljilo, zakaj upnik ni upravičen do povračila stroškov po priglašeni tarifi in zakaj mu ni priznalo materialnih stroškov po členu 11 OT. Obrazložitev je oprlo na tarifno številko 39 OT, po kateri upnik svojih stroškov ni priglasil. Po stališču upnika v tarifni številki 27 OT storitev priglasitve stroškov izvršitelja ni posebej ovrednotena in storitve upnika tudi ni moč vključiti med storitve ovrednotene v tej tarifni številki, saj vloga za priglasitev stroškov ni bila posebej obrazložena in je tudi ni moč šteti med obrazložene vloge. Vendar tarifna številka 27 ne določa, da je odvetnik upravičen do plačila v izvršilnem postopku izključno za storitve, ki so opredeljene v tej tarifni številki in ne izključuje pravice do povračila materialnih stroškov po členu 11 in ne pravice do povračila stroškov za storitve, ki so odvisne zgolj od porabe časa v tem postopku po tarifni številki 46 OT. Sodišču druge stopnje predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se dolžniku v plačilo naložijo še preostali priglašeni stroški upnika. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Napačno je pritožbeno izhodišče o upravičenosti do povrnitve stroškov za storitev priglasitve stroškov izvršitelja zaradi potrebnosti, ker sodišče teh stroškov dolžniku ne naloži po uradni dolžnosti. Relevanten je materialni predpis in v njem ovrednotena storitev ter predpisano plačilo zanjo. Ta sodišču daje (sklepno) podlago za odločanje in (ne)priznanje stroškov.

5Povzeti je pritožbo v delu, da v primeru, ko stranke dejanja opravljajo po pooblaščencu, ki je odvetnik, je treba za način vrednotenja, obračunavanja in plačilo storitev in izdatkov uporabiti OT. Zavrniti pa je pritožbo v delu, ko očita, da jo je sodišče prve stopnje napačno uporabilo.

6Pritožba se strinja, da priglasitev stroškov izvršitelja ni moč šteti med obrazložene vloge. V njej ni podano niti zapleteno dejansko stanje, niti ne gre za obravnavanje zahtevnih materialnopravnih vprašanj. Ker tarifna številka 27 OT, ki predpisuje plačilo za storitve v izvršilnem postopku, v točki 7 določa le plačilo za druge obrazložene vloge, je prvostopenjsko sodišče zahtevek upnika utemeljeno zavrnilo.

7Neutemeljena so upnikova prizadevanja, da se mu za neobrazloženo vlogo prizna plačilo po tarifni številki 46/1 OT. Posebni del OT namreč ureja vrednotenje posameznih storitev v poglavjih. V vsakem posameznem poglavju je urejena vrsta postopka, razen v XV., XVII. in XX. poglavju, kjer so urejene specialistične in specifične storitve ter XXI. in XXVI. poglavju, kjer so urejene storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev oziroma storitve, katerih vrednost ni izrecno določena v tarifi, storitve pa so zlasti odvisne od porabljenega časa (46/1). Storitve, opravljene v izvršilnem postopku, so ovrednotene v X. poglavju, kjer v tarifni številki 27, kot že zgoraj obrazloženo, ni predpisano plačilo za neobrazloženo vlogo.

8Prav ima pritožba, da tarifna številka 27 OT ne določa, da je upnik upravičen izključno do plačila po tej tarifi. Vendarle je potrebno pri uporabi drugih tarifnih številk (39 ali 46) upoštevati, da je izvršilni postopek, za katerega velja specifičnost, urejen v samostojni tarifni številki 27. V njej so upoštevane vse posebnosti postopka: izdaji sklepa o izvršbi sledi oprava izvršbe, z njo pa v odvisnosti od sredstva izvršbe povezane druge (številne) odločitve sodišča. Aktivnosti strank povezane z njimi so kot posebna opravila opredeljena v tarifni številki 27 in v tej tarifi je tudi določeno, (zgolj) katera so ovrednotena. Za odmero plačila in stroškov je tako prvenstvena uporaba te tarife, uporaba drugih tarif pa le izjema in ob izpolnitvi posebnih okoliščin iz tarifne številke 39, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah oziroma iz tarifne številke 46, če gre za storitev, ki je odvisna zlasti od porabljenega časa in v tarifi ni posebej ovrednotena.

9Po stališču drugostopenjskega sodišča tarifna številka 46/1 OT v višini 50 točk ne obsega plačila za neobrazložene vloge. S tarifno številko 27/1-1 je namreč nagrada v tej višini predpisana za obrazložene vloge. Očitna nesorazmernost med opravljenima storitvama (obrazložena oziroma neobrazložena vloga) in enakim plačilom, daje jasen zaključek o pravilni materialnopravni odločitvi, kljub izostanku razlogov, s katerimi bi se sodišče posebej opredelilo do tarifne številke 46 OT, na podlagi katere je upnik priglasil zahtevek. Navedeno ne predstavlja očitano bistveno kršitev določb postopka, saj se je sodišče opredelilo do materialnopravnega predpisa in podalo razloge za zavrnitev zahtevka na njegovi podlagi.

10Razlog za zavrnitev priznanja zahtevka po tarifni številki 46/1 OT je tudi ta, da se plačilo po tej tarifi nanaša na storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa. Gre za vrsto opravil, ki se lahko ovrednotijo (le oziroma zlasti) po tem kriteriju, torej kot na primer navzočnost na ogledu cenilca, ne pa po ostalih merilih iz 3. člena OT. Navedena tarifa tako ne obsega plačila za posamezne vloge, ki v tarifi niso posebej ovrednotene, med katere spada tudi neobrazložena vloga, podana v izvršinem postopku.

11Drži pritožbena trditev, da tarifna številka 27 OT ne izključuje pravice do povračila materialnih stroškov, priznane v 11. členu OT. Po tretjem odstavku citiranega člena lahko odvetnik obračuna izdatke za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve. V obravnavanem primeru je upnik priglasil poštne in administrativne stroške v pavšalu 1,5 EUR. Ker se v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT materialni stroški obračunajo v pavšalnem znesku od skupne vrednosti storitve, sodišče pa upniku ni priznalo plačila za storitev, je tudi upnikov zahtevek v delu materialnih stroškov prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo.

12Po pojasnjenem je pritožba neutemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani del sklepa potrdilo.

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ, po katerem stranka, ki s pritožbo ne uspe, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.