VSL Sklep IV Cp 675/2020

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 1. 2020 v II. točki spremeni tako, da se predlagateljici izreče denarna kazen 300 EUR, ki jo mora plačati v roku 15 dni na račun sodišča.

II. Pritožba predlagateljice se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 2. 2020 v IV. točki potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom v delu, ki ga s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec, zavrnilo njegov predlog za izrek denarne kazni predlagateljici zaradi njenega neupoštevanja začasne odredbe o izvajanju stikov med njim in njegovim mladoletnim sinom (A. A., rojen ... 2006).

2Po tem je sodišče prve stopnje izdalo še sklep, s katerim je priznalo nagrado in stroške sodnemu izvedencu v znesku 1.553,52 EUR ter odločilo, da predlagateljica doplača manjkajoči predujem v višini 353,52 EUR (IV. točka sklepa). Zoper ta del sklepa pa se pritožuje predlagateljica.

3Nasprotni udeleženec v svoji pritožbi sodišču očita, da je prezrlo predlog CSD z dne 1. 7. 2019, kjer tudi ta predlaga sodišču ukrepanje v skladu z vsemi določili izdane začasne odredbe, ki je v II. točki vsebovala tudi grožnjo z denarno kaznijo. Nadalje opozarja, da sodišče navaja, da verjame priči B. B., ki je strokovna delavka pristojnega CSD. Opozarja, da je ta v svojem poročilu z dne 1. 7. 2019 navedla, da ocenjujejo, da mati ni opustila vedenja, ki otežuje in onemogoča stike, da stike pod nadzorom otrok pod vplivom matere doživlja kot negativne in da predlagajo, da se stiki med očetom in otrokom čim prej določijo. Pritožnik opozarja, da je ta priča na sodišču povedala, da je bil otrok na stikih, dokler so potekali, sproščen in zadovoljen, ni bilo zaznati stiske, potem pa so kar na enkrat prenehali. Povedala je še, da mati otroka na stike ni pripravila in da je otroka zgolj pripeljala, zaradi njenih negativnih opazk pa je otrok razumel, da nima njenega dovoljenja za stik z očetom. Pritožnik navaja, da bi moralo sodišče kljub angažiranju kliničnega psihologa več teže nameniti mnenju pristojnih strokovnjakov na CSD. Opozarja, da je bila začasna odredba, ki se sedaj ne izvaja, edino sredstvo, da se predlagateljico prisili, da omogoči stike. Začasna odredba ni bila pogojena z mnenjem izvedenca. Predlagateljica je bila s strani CSD večkrat opozorjena, naj stikov ne ovira. Pritožnik navaja in opisuje, da je odločitev sodišča spoštoval, hodil je na stike in čakal, ali bo mati sina pripeljala, celih šest mesecev zaman. Pravi, da je pokazal voljo, moč in upanje. Navaja še, da je sedaj, ko je bilo treba organizirati stik med njim in sinom zaradi mnenja izvedenca psihologa, predlagateljica otroka pripeljala na stik, otrok pa je bil tega stika vesel.

4Predlagateljica je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev ter opredeljuje svoje stroške.

5Predlagateljica v svoji pritožbi nasprotuje temu, da mora vse stroške za dokaz z izvedencem klinične psihologije plačati oz. založiti sama, saj je prepričana, da jih od nasprotnega udeleženca ne bo nikoli dobila povrnjenih, dokaz pa je bil potreben oz. izveden tudi na njegovo željo, z njegovim strinjanjem oz. na njegov predlog. Ker je sama plačala že 1.200,00 EUR, bi bilo prav, da se to breme vsaj malo razporedi med oba udeleženca in ostanek poravna nasprotni udeleženec. Opredeljuje tudi pritožbene stroške.

6Pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena, pritožba predlagateljice pa ni utemeljena.

O pritožbi nasprotnega udeleženca (o kaznovanju predlagateljice zaradi nespoštovanja začasne odredbe sodišča)

7Z začasno odredbo z dne 29. 1. 2019 so bili določeni stiki med nasprotnim udeležencem in njegovim sinom A. enkrat na dva tedna eno uro pod nadzorom, in sicer na CSD, predlagateljici, A. materi, pa je bilo naloženo, da otroka na stik vsakič pripelje; za primer kršitve te obveznosti ji je bila zagrožena denarna kazen 300 EUR. Tako določeni stiki so potekali od 20. 2. 2019 do 29. 5. 2019, ko je otrok stik zavrnil. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je mati do 29. 5. 2019 otroka na stik vsakič pripeljala, s čimer naj bi svojo dolžnost izpolnila, naj pa ne bi moglo še dovolj zanesljivo ugotoviti, ali je otrok tedaj stike začel zavračati zaradi njenega ravnanja.

8Po presoji pritožbenega sodišča dajejo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje dovolj podlage za prepričljiv sklep, da je otrok stike začel odklanjati zaradi njenega ravnanja in je zato utemeljen sklep, da mati začasno odredbo krši.

9Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo sledeče: Pod nadzorom CSD se je izvedlo šest stikov. Pred tem se dlje časa sploh niso izvajali. Na prvem stiku je bilo pri otroku zaznati stisko, enako pri nasprotnem udeležencu, ki je deloval nemirno, s sinom je govoril očitajoče, delavka CSD ga je dvakrat opozorila. Pred drugim in tretjim stikom je otrok izjavil, da si jih ne želi, a ga je strokovna delavka CSD pripravila do tega, da jih je sprejel. Oče se je na stik tedaj pripravil, prinesel je šah, slike sorodnikov. Po teh dveh stikih se je otrok počutil v redu, izrazil je željo, da še naprej potekajo tako, ne pa pri očetu doma ali po telefonu. Iz posameznih poročil CSD o kasnejših stikih izhaja, da so ti potekali ob različnih igrah, sproščeno. CSD je poročal, da sta oče in sin ponovno vzpostavila odnos, oče se je na stike aktivno pripravil. Dne 29. 5. 2019 je otrok v prisotnosti matere stik zavrnil, in od tedaj naprej vedno. Tedaj je v prisotnosti in vzpodbudi matere povedal, da so mu bili stiki všeč le zaradi iger, ki se jih je igral z očetom, sicer pa ne, navedel je očetove laži in pretvarjanje. Očetu ni želel sporočiti odločitve. Mati je pojasnila, da stiki otroku niso všeč in da težko verjame, da se bodo spet vzpostavili. Iz poročila CSD o poskusu stika 29. 5. 2019 izhaja, da je bila mati agresivna ter do očeta žaljiva.

10CSD je 1. 7. 2019 podal mnenje, da si A. na podlagi materinega slabega mnenja in žaljivega obnašanja do očeta ne more ustvariti pozitivnega mnenja o njem, posledično pa je bilo ponovno navezovanje stikov neuspešno. Predlagal je, da se stiki pod njegovim nadzorom prenehajo in da se otroka in starša vključi v ustrezno terapevtsko obravnavo. CSD je izrecno ocenil in navedel, da mati na otroka izvaja pritiske v smeri, da ta stike zavrača in da ga na stike ne pripravi. Sodišče prve stopnje je tudi ustrezno obrazložilo, zakaj verjame delavki CSD B. B.¹, da se je deček na stikih sprostil, da je bil po njih zadovoljen (»da je bilo v redu, zanimivo, z očetom se je sproščeno pogovarjal«), da se ga je k njim dalo vzpodbuditi. Ko je stik 29. 5. 2019 in kasneje zavrnil, je to storil v vidni stiski, s sklonjeno glavo, z malo besed, ob pobudi in neprimerni komunikaciji matere, ki je vodila pogovor.

11Te ugotovitve dajejo podlago za drugačen sklep, kot pa ga je naredilo sodišče prve stopnje. Očitno namreč je, da mati začasne odredbe od 29. 5. 2019 dalje ni več spoštovala ne glede na to, da je otroka še pripeljala na CSD. Ugotovitve, oprte na poročilo CSD in izpovedbo njene strokovne delavke, dajejo dovolj zanesljivo podlago za sklep, da je mati stike, komaj so se vzpostavili in napredovali, onemogočila s pritiskanjem na otroka in z izražanjem negativnega odnosa do očeta. Pritožnik ima prav, na kar opozarja tudi sodišče prve stopnje, da je vloga CSD podobna vlogi izvedenca, saj gre tudi tu za obliko strokovne pomoči sodišču. Prav ima pritožnik tudi v tem, da nikjer ni dokaznega pravila, po katerem bi lahko zgolj izvedenec z zadostno verjetnostjo potrdil ali ovrgel neko pomembno dejstvo – kot v tem primeru, ali mati stike preprečuje.

12Stiki med očetom in sinom, sodno začasno odrejeni pod nadzorom CSD, so se po ugotovitvah sodišča prve stopnje torej začeli v redu izvajati in ni bilo ugotovljeno, da bi se tekom njih otroku kaj hudega dogodilo, prav nasprotno (glej zgoraj). Res je CSD glede na otrokov odklonilen odnos nato sam predlagal, da taki stiki (pod njegovim nadzorom) ne bi več potekali, a do drugačne odločitve sodišča bi predlagateljica še vedno morala ravnati po veljavni odredbi. To ne pomeni zgolj tega, da je otroka fizično pripeljala na CSD, pač pa bi morala vsaj vzdržati se svojega (aktivnega) ravnanja v smeri onemogočanja stikov. Glede na zgoraj navedene ugotovite sodišča prve stopnje je bilo treba pritožbi nasprotnega udeleženca ugoditi in sklep v izpodbijanem delu spremeniti tako, da se predlagateljici zagrožena kazen za nespoštovanje sodne odredbe (ne glede na kasnejše drugačne odločitve, ki so še predmet obravnavanja) tudi izreče (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Pritožbeno sodišče je zato kazen izreklo in določilo rok za plačilo (4. alineja 1. odst. in 4. odst. 33. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju). Kazen bo v primeru neplačila izterjalo sodišče prve stopnje.

O pritožbi predlagateljice (o doplačilu predujma za delo sodnega izvedenca)

13Odločitev, ki jo izpodbija predlagateljica, ni odločitev o stroških postopka, niti ne o njihovem delu, je le odločitev o doplačilu manjkajočega predujma za delo izvedenca, ki ga je že po (pravnomočnem) sklepu z dne 20. 5. 2019 (VI. točka) dolžna založiti predlagateljica. Svoje odločitve sodišče prve stopnje sedaj niti ni moglo spreminjati. Kako bo o stroških odločeno s končno odločbo, na navedeno ne vpliva. Ker višini doplačila pritožnica ne nasprotuje, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani del sklepa o izvedenini potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

¹ Tč. 21: Gre za nevtralno osebo z izkušnjami, ki je delovala umirjeno, razumno, preudarno.