VSRS Sklep II Ips 560/2007

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 4.298,11 € (prej 1,030.000 SIT) odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo tožnika, ki si je pri padcu med igro v vrtcu poškodoval leva podlaket in zapestje. Tožniku je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke in stranske intervenientke.

2Sodišče druge stopnje je ugodilo tožnikovi pritožbi v delu, ki se je nanašal na sklep o dovolitvi stranske intervencije in na sklep o stroških, ki jih je prvostopenjsko sodišče prisodilo stranski intervenientki, in obe odločitvi spremenilo v njeno škodo. Zavrnilo je tudi predlog stranske intervenientke za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo ter odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

3Tožnik v reviziji uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da je zmotna in neživljenjska argumentacija izpodbijane sodbe, da ''vrtec običajnega tveganja ne more izključiti, ker bi bil pretiran nadzor ali celo prepoved teka v nasprotju s cilji vzgojno–varstvene dejavnosti''. Pri tako hudi poškodbi, kot je bila tožnikova, gotovo ne more iti ne za ''običajno gibanje'' ne za ''običajno tveganje''. Ugotovljeni pogoji bivanja, še meni tožnik, predstavljajo nevarno stvar, vrtcu oziroma zaposlenim v njem pa je očitati tudi subjektivno (krivdno) odgovornost. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

4Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter toženi stranki in stranski intervenientki, ki nanjo nista odgovorili.

5Revizija ni dovoljena.

6Tožnik je zahteval odškodnino iz dveh odškodninskih naslovov, za nepremoženjsko škodo (pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah) in za premoženjsko škodo (tuja pomoč in materialni stroški). Gre torej za dva samostojna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago, zato se pravica do revizije ne ugotavlja po seštevku njunih vrednosti, temveč ločeno (41. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Ker pa vrednost nobenega od njiju (4.172,92 € in 125,19 € prej 1,000.000 SIT in 30.000 SIT) ne presega mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija ni dovoljena. Revizijsko sodišče jo je zato zavrglo (377. člen ZPP).