VSK sklep II Ip 504/2013

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje zavrne, pritožba dolžnika zoper sklep sodišča prve stopnje, In 1 z dne 12.7.2013 pa se zavrže. Poleg tega je sodišče prve stopnje še odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 160,30 EUR v osmih dneh, dolžnik pa nosi sam svoje stroške postopka.

Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik, in sicer zoper odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje in zoper odločitev o zavrženju dolžnikove pritožbe. V pritožbi je dolžnik ponovil, da je bil v času prejema sporne poštne pošiljke delovno nesposoben iz zdravstvenih razlogov. Sporni sklep je prejela oseba, ki niti ni zaposlena v podjetju, ampak samo občasno prihaja opravljat določena dela. Glede na dejstvo, da direktor dolžnika ni bil prisoten na delu, niti ni bi v zdravstvenem stanju, da bi lahko od doma opravljal kakršnokoli delo, je šele ob vrnitvi na delo ugotovil, da je omenjena sodelavka M.J. podpisala pošiljko, pri čemer je pošiljko oziroma sporni sklep pustila na mizi direktorja dolžnika. Šele ko se je ta 10.9.2013 vrnil na delo, je ugotovil, kaj se je zgodilo. Tako je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, skupaj s pritožbo. Iz zdravniškega potrdila izhaja, da v času vročitve omenjenega sklepa direktor ni bil sposoben za delo. Iz tega razloga dolžnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje in zavrne predlog upnika za povrnitev stroškov postopka, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi v celoti in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje argumentirani oceni sodišča prve stopnje, da dolžnik v konkretnem primeru ni izkazal, da je do konkretne zamude (vložitev pritožbe) prišlo kljub njegovi zadostni skrbnostni. Teh prepričljivih argumentov sodišča prve stopnje pritožbena izvajanja v ničemer ne morejo omajati, zato se pritožbeno sodišče (zaradi nepotrebnega ponavljanja) v celoti sklicuje na omenjene argumente, ki jih je sodišče prve stopnje zapisalo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga pozneje opravi (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ in 36. členom ZIZ).

To pomeni, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena. Stranka (dolžnik, ki je pravna oseba) pa nosi breme krivde svojega zakonitega zastopnika, kot tudi breme krivde osebe, ki je k dolžniku občasno prihajala na delo. Nobenega dvoma zato ni, da dolžnik ni ustrezno poskrbel za sprejem sodnih pošiljk v času odsotnosti (zaradi bolezni) svojega zakonitega zastopnika, kot je to prepričljivo zaključilo sodišče prve stopnje.

Izpodbijani sklep je po oceni pritožbenega sodišča pravilen in zakonit, zato je pritožbeno sodišče (potem ko ni zaznalo tudi nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti) dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).