VSK sklep II Ip 382/2009

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je bil družbenik družbe K. p.o., ki je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici z dne 13.7.2001 izbrisana iz sodnega registra, Okrajni ljudski odbor (in ne Občinski ljudski odbor, kot je pomotoma zapisal upnik v predlogu z dne 22.3.2002, pa tudi sodišče v 3. odst. izpodbijanega sklepa). V nadaljevanju citira določila nekaterih zakonov in meni, da je iz njih razvidno, da so bili ljudski odbori organi državne oblasti, torej organi FLRJ oz. SFRJ, zato za njihove obveznosti odgovarja država, ki je tudi njihov pravni naslednik. V upnikovem predlogu navedeni dolžnik RS. pa je pravni naslednik FLRJ oz. SFRJ. Trdi, da je zmotno stališče sodišča, da upnik ni z javno ali po zakonu overjeno listino dokazal, da bi bil dolg prenesen ali na drug način prešel na RS – nanjo je prešel po samem zakonu, zato upnik ni dolžan predložiti ali označiti listine, ki bi bila podlaga za prenos, saj sodišče po uradni dolžnosti pozna predpise.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za to, da sodišče po uradni dolžnosti pozna predpise, ampak gre za to, da v primeru, kakršen je obravnavani, ko je prišlo do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, 4. odst. 24. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da se pod pogoji iz 3. odst. 24. čl. ZIZ izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo; pogoj, določen v 3. odst. 24. čl. ZIZ pa je med drugim ta, da mora upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokazati, da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla na novega dolžnika. Če je takšna listina zakon, sicer ni potrebe, da ga predloži, mora pa ga, tako kot je to predvideno v 1. odst. 24. čl. ZIZ, določno označiti. Ker torej velja konkretna in v zakonu določena obveznost upnika, da že v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom navede listino kot dokaz prenosa obveznosti na novega dolžnika, upnik pa te svoje obveznosti ni izpolnil (navedel je samo, da je novi dolžnik RS), ampak je zakone, ki naj bi bili po njegovem mnenju podlaga za prenos obveznosti na novega dolžnika navedel šele v pritožbi, torej prepozno (1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ), je moralo pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.