VSC sklep I Ip 260/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da ostane obračun plačila za delo in stroške izvršitelja z dne 23. 4. 2008 v celoti v veljavi in da upnik sam nosi svoje stroške. Izvršitelj je 18. 4. 2008 uspešno opravil izpraznitev stanovanjske hiše tako, da je to stanovanjsko hišo izpraznil in jo izročil v posest upniku. Izvršitelj je predložil račun A. R., v skupni višini 1.686,48 EUR, ki je za izvršitelja opravila izpraznitev nepremičnine. Upnik se s takšnim poročilom ni strinjal in je z vlogo 28. 4. 2008 predlagal sodišču, da odmeri nagrado in stroške. Predvsem se ni strinjal z računom A. R., izvršitelju očita, da ga ni pozval, da sodeluje pri deložaciji in da ni uporabil svojega tovornega vozila, da so previsoke ključavničarske storitve v višini 65,00 EUR in da tudi ni izkazana vrednost potrošenega materiala. Po njegovem mnenju izvršitelj ne bi smel vključevati pomočnike. Meni, da bi moral biti v naprej seznanjen z vrednostjo storitev pomočnika.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu natančno upniku obrazložilo vse postavke, ki jih je priznalo izvršitelju in tudi obrazložilo, da je upnik uspešno opravil deložacijo tako, da je izpraznil nepremičnino. Upniku je obrazložilo, da je bila pravilno uporabljena določba II. odst. 10. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, prav tako tar. št. 8, 7. čl. Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prostore in opremo izvršitelja in zato te stroške pravilno odmerilo.

Upnik se zoper sklep pravočasno pritožuje in sodišču očita, da je izvršitelju neutemeljeno priznalo stroške, saj ni ravnal racionalno, s tem pa v nasprotju s predpisi, ki mu nalagajo, da mora ravnati kot dober gospodar. Meni, da je sodišče izvršitelju priznalo previsoko urno postavko za fizično delo, saj pregled študentskih servisov pokaže, da se urna postavka giblje okoli 5,00 EUR na uro. Urna postavka v višini 15,00 EUR je previsoka in neutemeljena. Izvršitelj bi tudi moral uporabiti svoje vozilo, s tem pa bi bilo opravljenih manj voženj na deponijo v Š. p. J. in bi se bistveno zmanjšali stroški v več postavkah, ki so opredeljeni v računih št. 110/2008. Meni tudi, da bi se morala deložacija končati do 16.00 ure. Sodišče je tudi nepravilno obrazložilo postavko, ki se nanaša na ključavničarska dela. A. R. je zaračunala tako ključavničarska dela v znesku 65,00 EUR in cilindrične vložke 3 x po 12,00 EUR. Meni, da cena za opravljena ključavničarska dela ni tržna cena. Izvršitelj pa tudi ni izkazal, da je bilo porabljenih 89 PVC vrečk in je tako znesek 178,00 EUR pretiran. Prav tako niso utemeljeni stroški vožnje osebnega vozila iz smeri Š. – C. g. – Š. Zato predlaga, da se ta sklep razveljavi in se zadeva pošlje sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik je predlagal, da sodišče v skladu z določbo II. odst. 38c. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odloči o obračunu izvršitelja. V predlogu je navedel, da se ne strinja z naslednjimi postavkami:

- da je pri rubežu sodelovala A. R.;

- izvršitelj ga ni pozval, da sodeluje pri izpraznitvi nepremičnine, moral bi biti seznanjen z možnostjo sodelovanja;

- izvršitelj ni uporabit tovornega vozila, čeprav je dejstvo, da ima vozilo pogoj za pridobitev licence izvršitelja;

- ne soglaša s stroški najema tovornega vozila v višini 200,00 EUR, saj bi vozilo, če bi bil pozvan, lahko sam najel za nižjo ceno, vnaprej pa bi moral biti seznanjen z višino stroškov;

- znesek za ključavničarske storitve je previsok;

- vrednost potrošnega materiala ni dokazana.

V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje pa širi nestrinjanje in dodaja, da se ne strinja z vrednostjo ure za fizično delo, ker je urna postavka bistveno previsoka, fizično delo je lahko trajalo le 4 ure. Če bi izvršitelj uporabil tudi svoje vozilo, bi bilo manj voženj in bi se delo opravilo hitreje in do 16.00 ure. Ključavničarska dela, 3 x po 12,00 EUR za material, niso utemeljena, saj je to delo opravil eden od izvršiteljevih pomočnikov, strošek za PVC vreče je previsok, neutemeljen pa je tudi strošek za vožnjo z osebnim vozilom. Takšno širjenje razlogov v pritožbi pa ni dopustno in predstavlja pritožbeno novoto, katere pritožbeno sodišče izrecno, v skladu z določbo 337. čl. ZPP ne sme upoštevati. Zato je pritožbeno sodišče preizkušalo sklep sodišča prve stopnje le v okviru tistih dejstev, ki jih je upnik navedel v zahtevi, da o obračunu odloči sodišče (38c. čl. ZIZ).

Po določbi I. odst. 38c. čl. ZIZ mora izvršitelj pri opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja upniku osebno vročiti obračun plačila za delo in stroške, z obvestilom o pravici in pravnih posledicah iz II. odstavka tega člena. V kolikor upnik ne soglaša z obračunom lahko v 8 dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. 39. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja nalaga izvršitelju, da opravlja izvršilna dejanja s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika oziroma izvršitev ali zavarovanje dolžnikove obveznosti, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov. Pri tem je dolžan ravnati v skladu z zakoni in na podlagi zakona izdanimi predpisi in pa s tem Pravilnikom. 44. čl. pa daje izvršitelju pravico, da pri izvršbi v zaprtem prostoru pritegne tudi strokovnjaka, po II. odst. pa so ti stroški izvršilni stroški. 49. čl. nalaga izvršitelju dolžnost, da upnika obvesti o kraju in času oprave izvršilnih dejanj, o njegovi pravici do navzočnosti in o posledicah nenavzočnosti. II. odst. 114. čl. Pravilnika pa določa, da so stroški za delovno silo, potrebni za odstranitev premičnih stvari iz nepremičnine, ter za odvoz teh stvari in njihovo hrambo, izvršilni stroški. Po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je v tar. št. 8 določeno, da se stroški za delovno silo obračunavajo po dejanski višini, če delo opravi izvršitelj pa po običajnih cenah. Torej gre tudi tu za izvršilne stroške, ta določba pa daje izvršitelju pravico, da delo opravi tudi po drugih delavcih in ni dolžan dela opraviti sam. To je tisti pravni okvir, v katerem je sodišče prve stopnje pravilno odločalo o izvršiteljevih stroških.

Sodišče prve stopnje je v sklepu podrobno in prepričljivo obrazložilo vsako prerekano postavko posebej in s tem upniku tudi pojasnilo stroškovno odločitev. Upnik je vedel, da bo potrebno nepremičnino izprazniti, iz vloge izvršitelja pa izhaja, da je bil 18 dni pred dnevom izvedbe dejanja obveščen o tem, česar upnik ne izpodbija. Ob primerni skrbnosti bi lahko upnik izvršitelju predlagal, da bo sam iskal tovorno vozilo oziroma, v kolikor bi dvomil v njegovo delo, zahteval podatke o tem, koliko bo znašala izpraznitev, česar pa ni storil. Sodišče prve stopnje je tudi primerno obrazložilo tisti del stroškov, ki se nanašajo na najem tovornega vozila in pravilno upoštevalo določbe pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prostore in opremo izvršitelja in kjer je v 7. čl. določeno, da mora izvršitelj za prevoz zarubljenega blaga imeti primerno vozilo v II. odst. pa, da se za primerno vozilo šteje registrirano tovorno vozilo, z nosilnostjo najmanj 500 kilogramov ali registrirano osebno vozilo s priklopnim vozilom, katerega nosilnost je najmanj 400 kilogramov. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bilo v nepremičnini več predmetov, ki jih je bilo potrebno odpeljati na odpad, zato je pravilno štelo, da je izvršitelj bil upravičen najeti večje tovorno vozilo. Sodišče je tudi obrazložilo, da strošek, ki izhaja iz izstavljenega računa, je primeren. Pritožnik pa z ničemer ni izkazal trditve o tem, da bi lahko izvršitelj najel cenejše vozilo, zato takšne pavšalne navedbe ne morejo omajati zaključkov sodišča prve stopnje. Sodišče je tudi pravilno zaključilo, da je izvršitelj upravičen po računu do ključavničarskih storitev, priglašenih v višini in po izstavljenem računu. Enako pa velja tudi za vrednost potrošnega materiala. Noben predpis ne določa, da izvršitelj ne bi smel najeti agencije za izselitev, ki bo opravila izpraznitev, saj je izvršitelj dolžan ravnati s profesionalno skrbnostjo, kar pa pomeni, da če sam ni sposoben, prepusti delo tudi profesionalnim organizacijam.

Sodišče prve stopnje je tako ob pravilni materialnopravni podlagi pravilno zaključilo, da je obračun izvršitelja pravilen, zato pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti. Pritožbeno sodišče absolutno bistvenih kršitev določb postopka ni našlo.

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka.