VSC sklep Cp 688/2008

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog za vknjižbo lastninske pravice na parcelnih številkah ... njiva, ... pašnik in ... travnik, vse k.o. Š.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil predlagatelj. V pritožbi navaja, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno in je treba zaslišati pričo J. A., ki pozna dejansko stanje. Sodišče naj upošteva stanje lastništva, ki izhaja iz posestnega lista, saj je predlagatelj lastnik do celote na vseh spornih nepremičninah. Pritožba je utemeljena.

Utemeljena je pritožbena trditev, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Sodišče je mimo zatrjevanega dejanskega stanja razpravljalo o denacionalizaciji in o zamudi roka.

V konkretnem primeru nihče ni zatrjeval, da gre za podržavljene nepremičnine, zato tudi ne pride v poštev denacionalizacijski postopek.

Če bi bile nepremičnine podržavljene, potem ne bi bila v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica bivša okupatorska oblast, ampak bi bil vknjižen pristojni organ, ali organizacija naše države.

Skladno s podatki iz zemljiške knjige je zatrjevanje predlagatelja, da je bila lastninska pravica odvzeta na osnovi odločbe bivše okupacijske oblasti in da bi morala biti vrnjena že leta 1946 po zakonu o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (Ur. list FLRJ, št. 64 z dne 9. avgusta 1946). Dikcija 1. člena citiranega zakona je jasna, saj se je lastninska pravica vrnila že po samem zakonu (“se takoj vrača lastnikom”), kar pomeni, da je sklep sodišča le deklaratorne narave, ker je prejšnji lastnik dobil vrnjeno premoženje in lastninsko pravico že po samem zakonu.

Predlagatelj se tudi utemeljeno sklicuje na sklep Temeljnega sodišča v Celju, Enotes v Šmarju pri Jelšah, opr. št. Dn. št. 396/90, po katerem je bila vrnjena lastninska pravica v identičnem primeru.

Utemeljeno je tudi sklicevanje na posestni list, v katerem geodetska uprava vodi predlagatelja kot lastnika, oziroma uporabnika in uživalca.

V novem postopku bo sodišče ugotavljalo, ali je pred odvzemom lastninske pravice po okupatorju, bil predlagatelj lastnik nepremičnin in ali jih je tudi po letu 1946 imel v posesti kot lastnik, kar predlagatelj sicer zatrjuje.

V ta namen je možno opraviti poizvedbe pri G. u., na kakšni osnovi vodijo predlagatelja kot lastnika; o izvrševanju lastninske pravice pa je možno zaslišati tudi priče.

Če bo sodišče dobilo na postavljena vprašanja pozitivne odgovore, bo lahko izdalo sklep o vknjižbi lastninske pravice na predlagatelja.

Tak sklep bi sicer moralo sodišče izdati po uradni dolžnosti (takratni pravilnik za izvedbo zakona) že leta 1946.