VSC sklep Cp 399/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obe stranki sami trpita vsaka svoje pritožbene stroške.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog za odvzem roditeljske pravice I. P. za mladoletnega G. P., roj. ... in za mladoletnega R. P., roj. ...

Proti takšnemu sklepu se je pritožila predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je sledilo mnenju izvedenke, ni pa navedlo razlogov za odločitev, zato sklepa ni možno preizkusiti. Razlogi glede izmikanja preživnini so nejasni in nepopolni. Nasprotni udeleženec dolguje 14.377,53 EUR, bil je tudi pravnomočno obsojen zaradi izmikanja preživninske obveznosti, kljub temu pa je sedaj plačal le 1.220,00 EUR. Nasprotni udeleženec je neresen, saj je predlagal nesramno nizko znižanje preživnine na 5.000,00 SIT; neresnost pri izpolnjevanju preživninske obveznosti pa je razlog za odvzem roditeljske pravice. Partnerka v B. prejema za nasprotnega udeleženca 350,00 EUR, kar pomeni, da ni brez sredstev. Absurdno je slediti izvedenki, da se naj počaka s stiki do srednje adolescence otrok, ko se bosta otroka sama odločala glede stikov. Podani so vsi pogoji za odvzem roditeljske pravice po čl. 116 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka.

Nasprotni udeleženec v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da niso podani pogoji za odvzem roditeljske pravice očetu (čl. 116 ZZZDR).

Sodišče je dejansko stanje pravilno ugotovilo na osnovi strokovnega mnenja izvedenke asistentke dr. M. R. M. Z mnenjem izvedenke se strinja tudi pristojni center za socialno delo, ki je tudi strokovni organ za področje varstva otrokovih koristi.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil nasprotni udeleženec zaradi zasvojenosti prehodno nesposoben in neprimeren za izvrševanje roditeljske pravice.

Izvedenka pa je ugotovila, da je nasprotni udeleženec ustrezno obvladal zasvojenost od alkohola in verjetno zasvojenost zaradi patološkega hazardiranja in je v stabilni remisiji.

Po mnenju izvedenke pri nasprotnem udeležencu ni prisotna taka oblika impulzivnega vedenja, ki bi predstavljala nevarnost za otroka in bi bila vzrok za odvzem roditeljske pravice, saj nasprotni udeleženec ni škodljiv kot oče v ožjem pomenu.

Po mnenju izvedenke ne bi bilo koristno za otroka, če bi se odvzela roditeljska pravica.

Sodišče je pravilno upoštevalo stalna nesoglasja med staršema zaradi razveze zakonske zveze, ki se odražajo tudi v odnosu do otrok. Zato je sprejemljivo in utemeljeno mnenje izvedenke, da je koristno počakati s stiki med očetom in otrokoma, da bosta otroka stara med 15 in 17 let, ko se bosta lahko sama odločala o stikih z očetom.

Takšno stališče je pravilno zaradi tega, ker dolgo časa stiki niso obstajali zaradi problemov razveze in razdvojenosti otrok med oba starša. Dejstvo, da trenutno stiki z očetom niso priporočljivi pa ne pomeni, da je podan razlog za odvzem roditeljske pravice. Izvedenka je predlagala odložitev stikov ravno zaradi koristi otrok, kar je sodišče pravilno povzelo.

Sodišče je tudi pravilno ugotovilo spremenjen odnos nasprotnega udeleženca do preživninske obveznosti. Res je, da oče še ni plačal vso zaostalo preživnino kljub kazenski pogojni obsodbi, tak njegov odnos pa se je vendarle spremenil, saj je plačal del zaostale preživnine v znesku 1.220,00 EUR.

Sicer pa nasprotnemu udeležencu zaradi neplačila preživnine grozi izvršba in preklic pogojne obsodbe.

Nasprotni udeleženec je tudi umaknil predlog za odvzem roditeljske pravice materi, kar kaže na njegov spravljivejši odnos do bivše žene, saj je spoznal, da konflikti med staršema najbolj škodijo otrokoma.

Sodišče je ugotovilo starost otrok 9 in 15 let in da trenutno njun razvoj in vzgoja nista ogroženi, zato ni potreben drastičen ukrep odvzema roditeljske pravice očetu, saj bi bil ta ukrep glede na sedanje razmere v škodo otrok.

Razpravljanje o premoženjskih razmerah nasprotnega udeleženca, ki živi s partnerko v B., pa nimajo direktnega vpliva na ta postopek, saj se bodo premoženjske razmere upoštevale pri odmeri nove preživnine v pravdnem postopku. Izpodbijani sklep ima analitične in popolne razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki jih zahteva čl. 116 ZZZDR, sodišče pa je pravilno poudarilo najvažnejše dejstvo, to je koristi otrok, ki so bile pravilno ocenjene.

Pritožba glede stroškov je preuranjena, saj je sodišče napovedalo o stroških poseben sklep (tč. 3 izreka); pritožba zoper sklep o stroških pa pritožbenemu sodišču še ni bila predložena.

Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške. Odgovor na pritožbo ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve, zato ne gre za potreben pritožbeni strošek.