VSC sodba Cp 576/2009

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in dopolnilna sodba sodišča prve stopnje

V izpodbijanem delu sodbe je sodišče dovolilo sklenitev sodne poravnave, po kateri mora oče M. B. plačevati mesečno preživnino za mladoletne otroke od 1. 9. 2006 dalje in sicer za mladoletno K. B. B. v znesku 200,00 EUR mesečno, za mladoletnega F. B. B. mesečno 165,00 EUR in za mladoletnega M. B. B. v znesku 135,00 EUR mesečno.

Proti tistemu delu sodbe, v katerem je sodišče dovolilo sklenitev sodne poravnave glede preživnine za otroke je pritožbo vložila zakonita zastopnica mladoletnih toženih strank. V pritožbi izpodbija sodno poravnavo glede preživljanja otrok kot neveljavno. Njen podpis ni veljaven, saj je takrat uživala zdravila N. in Z., bila je zmanjšano opravilno sposobna in v stresu. Odvetnica ji ni stala ob strani z nasveti, zato ji je odpovedala pooblastilo. Niso se ugotavljali dejanski stroški otrok. Zaradi njene delne upokojitve so njeni dohodki nižji. Toženčevi dohodki pa so zaradi pogodbenih del višji. Koristi otrok se niso upoštevale. Preživnine v poravnavi so nižje kot v začasni odredbi. Prosti za razveljavitev poravnave in da se potem upoštevajo koristi otrok.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev ali zavrženje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodna poravnava se ne more izpodbijati s pritožbo, ampak le s tožbo (čl. 392 in 393 Zakona o pravdnem postopku). Zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih trditev o neveljavnosti poravnave zaradi zatrjevane zmote, oziroma procesne nesposobnosti zakonite zastopnice.

S pritožbo pa je možno izpodbijati odločitev sodišča, da dovoli sodno poravnavo, ki sta jo dogovorila roditelja mladoletnih otrok. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče pravilno ocenilo, da je sklenjena sodna poravnava v izpodbijanem delu, kjer je dogovorjena preživnina za otroke, v korist otrok, kar je bistveni pogoj za dovolitev poravnave (čl. 412/II Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodišče je koristnost sodne poravnave za otroke glede dogovorjene preživnine presojalo po kriterijih, ki sicer veljajo za določanje preživnin za otroke.

Sodišče je presojalo potrebe otrok in premoženjske zmožnosti staršev.

Upoštevalo je oceno matere, da znašajo mesečne potrebe za K. 891,00 EUR, za F. 623,00 EUR in za M. 594,00 EUR. Sodišče je oceno matere pravilno ocenilo kot nekoliko pretirano. Sodišče je upoštevalo, da Katja prejema štipendijo 186,00 EUR.

Za očeta je sodišče upoštevalo dohodek v letu 2006 v znesku 1.520,00 EUR mesečno, za leto 2007 v znesku 1.547,00 EUR mesečno in za leto 2008 v znesku 1.696,00 EUR mesečno.

Sodišče je upoštevalo, da ima oče dodaten zaslužek kot član nadzornega sveta A. L.

Za mater je sodišče upoštevalo, da je v letu 2006 in 2007 povprečno zaslužila 978,00 EUR. V maju 2008 se je mati delno upokojila in od tedaj prejema plačo 659,00 EUR in delno pokojnino v znesku 301,00 EUR.

Sodišče je upoštevalo, da otroški dodatki za otroke znašajo 208,00 EUR mesečno.

Oče živi v solastni hiši s partnerko.

Mati z dvema otrokoma živi v bivši skupni stanovanjski hiši, na kateri deleži še niso določeni. Mati je do 3/4 solastnica dvosobnega stanovanja v C.

Oče prispeva poleg preživnine še določena sredstva za prevoze, otrokom pa daje tudi občasna darila.

Na osnovi vseh teh okoliščin je sodišče pravilno ocenilo, da je sklenjena poravnava v korist otrok, saj zagotavlja glede na do sedaj ugotovljene okoliščine primerno preživljanje s strani obeh staršev.

Možna pa je sprememba višine preživnin, če se premoženjske razmere staršev ali potrebe otrok spremenijo po sklenitvi poravnave.

Stranki nista priglasili pritožbenih stroškov.