VSC sklep I Ip 998/2009

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog za izvršbo zavrže, ker upnik v danem roku ni dopolnil predloga, kot mu je bilo naloženo.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik, ki je v pritožbi navedel, da je dne 14.9.2009 prejel sklep, v katerem je bilo določeno, da mora v 8 dneh od prejema sklepa dopolniti oziroma popraviti predlog za dovolitev izvršbe tako, da popolno opredeli dolžnika z navedbo imena, priimka, naslova in njegovimi identifikacijskimi številkami, če z njimi razpolaga. 18.9.2009 je upnik iz UE Žalec prejel potrdilo o stalnem prebivališču dolžnika, iz katerega izhaja stalno prebivališče dolžnika in njegova EMŠO številka. Upnik je 18.9.2009 preko spleta izpolnil celotno prazno sekcijo pod rubriko dolžnik in tako pravočasno podal dopolnitev predloga. Dne 23.9.2009 pa je upnik s strani sodišča prejel sklep z dne 18.9.2009, s katerim je sodišče predlog za izvršbo zavrglo. Upnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljeni so pritožbeni očitki, da je upnik pravočasno dopolnil izvršilni predlog, saj iz spisa izhaja, da mu je bil sklep, s katerim mu je bilo naloženo, da mora v roku 8 dni od njegovega prejema dopolniti oziroma popraviti predlog za dovolitev izvršbe, vročen 14.9.2009. Upnik je imel možnost dopolnitve izvršilnega predloga do vključno 22.9.2009, a je to storil že 18.9.2009, saj je preko spleta izpolnil rubriko, ki se nanaša na dolžnika, tako da je navedel njegovo ime in priimek (P. B.), datum rojstva (...), EMŠO (...), davčno številko (...) ter dolžnikov naslov (P.). Sodišče prve stopnje je kljub pravočasni in ustrezni dopolnitvi izvršilnega predloga, predlog zavrglo z obrazložitvijo, da dolžnik s podatki, ki jih je upnik podal v predlogu za izvršbo, ne obstaja v Centralnem registru prebivalstva, upnik pa predloga v določenem osemdnevnem roku ni ustrezno dopolnil. Takšna odločitev prvostopenjskega sodišča je napačna.

Kot rečeno je upnik pravočasno in ustrezno dopolnil svoj predlog za izvršbo, skladno s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 8.9.2009, saj je popolno opredelil dolžnika z navedbo imena, priimka, naslova, prav tako pa je v izvršilnem predlogu navedel dolžnikove identifikacijske številke. Pri tem pritožbeno sodišče opominja, da 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa vsebino predloga za izvršbo, in sicer tako, da morajo biti v predlogu za izvršbo navedeni upnik in dolžnik ter dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi razpolaga (npr. EMŠO, davčna številka), izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi (I. odst. 40. čl. ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik že ob prvotni vložitvi izvršilnega predloga dne 2.9.2009 skladno s I. odst. 40. čl. ZIZ ustrezno označil osebo dolžnika, saj je navedel njegovo ime, priimek ter naslov bivališča. Identifikacijske številke glede na I. odst. 40. čl. ZIZ niso obligatorne sestavine izvršilnega predloga, saj ZIZ izrecno določa, da mora upnik identifikacijske številke dolžnika navesti, v kolikor (če) z njimi razpolaga. Tudi Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (v nadaljevanju: Pravilnik) v IV. odst. 12. čl. določa, da se pri izpolnjevanju predloga za izvršbo v elektronski obliki izvajajo avtomatične kontrole pravilnosti številčnih podatkov (npr. EMŠO, davčna številka, številka transakcijskega računa itd.), obstoja ulice in hišne številke v registru prostorskih enot, obstoja imena, obstoja priimka, obstoja valut in držav, obstoja naziva in matične številke, obstoja vrednostnega papirja v Klirinško depotni družbi, obstoja datumov in izpolnitve obveznih polj, V. odst. istega člena pa določa, da se določene kontrole uporabljajo le kot pripomoček za popolnejšo izpolnitev predloga za izvršbo, upnik, ki ga informacijski sistem opozori na napako, pa lahko kljub temu vpiše želeni podatek in nadaljuje z izpolnjevanjem obrazca. Če informacijski sistem opozori na napako pri kontroli naziva in matične številke, obstoja vrednostnega papirja v Klirinško depotni družbi, obstoja datumov in izpolnitve obveznih polj, pa mora upnik napako popraviti, sicer z izpolnjevanjem obrazca sploh ne more nadaljevati (VI. odst. Pravilnika).

Glede na to, da je upnik vložil popoln predlog za izvršbo že 2.9.2009, ga prvostopenjsko sodišče ne bi smelo pozivati na njegovo dopolnitev, saj mora prvostopenjsko sodišče (Centralni oddelek za verodostojno listino - CoVL) po prejetju popolnega predloga za izvršbo, na podlagi podatkov, ki jih je poslal upnik v predlogu za izvršbo, v 48 urah izdelati sklep o izvršbi ne da bi preverjalo resničnost vsebine podatkov, ki jih je v predlogu za izvršbo podal upnik (I. odst. 18. čl. Pravilnika). Prvostopenjsko sodišče je upoštevaje vse obrazloženo z zavrženjem predloga za izvršbo storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. tč. II. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s I. odst. 366. čl. ZPP in s 15. čl. ZIZ, saj o odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med listinami in tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin, kar smiselno zatrjuje pritožba, kot izhaja iz obrazložitve zgoraj pa je sodišče prve stopnje prav tako zmotno uporabilo določbe ZIZ in zgoraj citiranega Pravilnika. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (I. odst. 354. čl. v zv. s 3. tč. 365. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).

Na podlagi III. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.