UPRS Sodba I U 1063/2019-9

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožnikovo zahtevo za izbris 4 kazenskih točk iz Skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu, na podlagi potrdila o opravljenem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, 010089/2019PDUVV z dne 15. 4. 2019, kot neutemeljeno zavrnila.

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da se je tožnik v času od 13. 4. 2019 do 15. 4. 2019 udeležil programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo pri A. d.o.o., ..., za izbris 4 kazenskih točk, v skladu s tretjim odstavkom 50. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1). Potrdilo omenjenega centra je tožena stranka, kot upravljalec Skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu (v nadaljevanju EKT) prejela 15. 5. 2019. Tožena stranka je po pregledu dokumentacije ugotovila, da so bile tožniku kot vozniku začetniku v času udeležbe programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo v EKT vpisane 3 pravnomočno izrečene kazenske točke. Dne 13. 5. 2019 je bilo v EKT vpisanih 5 kazenskih točk zaradi novega cestnoprometnega prekrška z dne 29. 3. 2019, na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga z dne 9. 4. 2019. Na podlagi teh podatkov je tožena stranka ugotovila, da je tožnik 9. 4. 2019, to je pred pričetkom udeležbe programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, kot voznik začetnik presegel določeno število 6 kazenskih točk. O tem dejstvu je tožena stranka z dopisom, v skladu s tretjim odstavkom 207. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), obvestila Okrajno sodišče v Ljubljani, ker so bili izpolnjeni pogoji po četrtem odstavku 22. člena ZP-1, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk v cestnem prometu ter po 26. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), s katerim je predpisano, da se imetniku vozniškega dovoljenja, ki je voznik začetnik, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel sedem kazenskih točk. Ker tožnikova zahteva za izbris kazenskih točk ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1, jo je tožena stranka zavrnila.

3Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da tožena stranka 50. člen ZVoz-1 napačno razlaga. Določba 50. člena ZVoz-1 ne predvideva omejitve opravljanja programa za tiste voznike (začetnike), ki so presegli 6 točk. Tožnik meni, da ker zakon te pravice za voznike začetnike ne ureja posebej, velja splošna določba. Zakone je treba tolmačiti tako, kot so zapisani. Ker 50. člen ZVoz-1 ne razlikuje med vozniki in vozniki začetniki, posledično daje pravico do sodelovanja v programu usposabljanja vsem voznikom, ne glede na posamezne vrste voznikov, ki presežejo 4 kazenske točke, pa do dneva, ko opravijo program, ne presežejo 17 kazenskih točk. Prav tako je napačno sklicevanje tožene stranke na 26. člen ZPrCP. Določba je sicer pravilno povzeta, vendar je v konkretnem primeru irelevantna. Po oceni tožnika je sklicevanje na 26. člen ZPrCP nepravilno, saj ni v neposredni povezavi z določbo 50. člena ZVoz-1. Ker zakon ne loči med voznikom začetnikom in voznikom je nastala pravna praznina, ki pa ne more iti v škodo tožnika, saj mu zakon izrecno daje to pravico. Dodaja, da je v času opravljanja programa po 50. členu ZVoz-1 imel veljavno vozniško dovoljenje, saj mu to lahko preneha šele po pravnomočnem sklepu sodišča, ki izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zakon ne določa, da se tega programa ne sme opraviti, če voznik začetnik pred začetkom programa preseže 6 kazenskih točk. Pa tudi, če bi temu bilo tako, je tožnik s programom usposabljanja začel preden je imel v EKT vpisanih več kot 6 točk. Tožnik ocenjuje, da je izpolnil vse pogoje za izbris 4 kazenskih točk. Glede na navedeno, tožnik sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo, tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovnem postopek, ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe ter dodaja, da so bili z dnem vpisa 5 kazenskih točk že izpolnjeni pogoji za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, zato je bila tožnikova zahteva za izbris kazenskih točk zavrnjena. Tožena stranka sodišču predlaga, da naj tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

5Tožba ni utemeljena.

6Na podlagi 13. točke prvega odstavka 2. člena ZVoz-1 je voznik začetnik voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G. Na podlagi 26. člena ZPrCP se imetniku vozniškega dovoljenja, ki je voznik začetnik, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu.

7Na podlagi podatkov v upravnem spisu ter iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je imel tožnik v EKT že vpisane 3 kazenske točke, ki so bile izrečene s plačilnim nalogom PN-0000118172689/2018 z dne 1. 5. 2018, ki je postal pravnomočen 10. 5. 2018. Predmetne kazenske točke so bile izvršene z vpisom v EKT 15. 6. 2018. Dne 13. 5. 2019 pa je imel tožnik vpisanih še 5 kazenskih točk, ki so bile izrečene zaradi novega cestnoprometnega prekrška z dne 29. 3. 2019, na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga z dne 9. 4. 2019. Iz navedenega izhaja, da je tožnik imel na dan 9. 4. 2019 skupno število 8 kazenskih točk. Navedeno pomeni, da je tožnik izpolnjeval pogoj iz 26. člena ZPrCP, ki določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, ki je voznik začetnik, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu. Po oceni sodišča so tako bili izpolnjeni pogoji po četrtem odstavku 22. člena ZP-1, ki določa, da je z zakonom lahko določeno, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk v cestnem prometu. Povedano drugače, tožnik je voznik začetnik. Za voznika začetnika je v 26. členu ZPrCP izrecno predpisano, da se vozniku začetniku izreče ukrep prenehanja vozniškega dovoljenja, če doseže ali preseže 7 kazenskih točk. Tožena stranka je po oceni sodišča pravilno postopala, ko je Okrajnemu sodišču v Ljubljani posredovala obvestilo o doseženem številu kazenskih točk tožnika na podlagi tretjega odstavka 207. člena ZP-1.

8Sodišče še dodaja, da se vozniku začetniku vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dve leti po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja. Vozniško dovoljenje se vozniku začetniku podaljša, ko opravi program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in predloži potrdilo o opravljenem dodatnem usposabljanju. Z udeležbo na programu dodatnega usposabljanja lahko voznik začetnik prične, ko od pridobitve dovoljenja mine najmanj šest mesecev. Voznikom začetnikom je program dodatnega usposabljanja namenjen za podaljšanje vozniškega dovoljenja, ne pa za izbris kazenskih točk, kot napačno meni tožnik. Sodišče se strinja s toženo stranko, da tožnikova zahteva ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1. Navedena določba se nanaša na voznike in ne na voznike začetnike. Glede na 26. člen ZPrCP, kjer je že zakonsko določeno, da vozniku začetniku preneha veljavnost vozniškega dovoljenja, ko doseže ali preseže 7 kazenskih točk, kar pomeni, da za voznika začetnika veljajo strožji pogoji. Sodišče sodi, da se glede na vsebino 50. člena Zvoz-1, ki se ne nanaša na voznika začetnika, v ničemer ne posega v pravice tožnika kot mladega voznika. Zato je neutemeljeno sklicevanje tožnika na pravno praznino določbe 50. člena ZVoz-1 in da takšna ureditev ne more biti v škodo tožnika, saj mu izrecno daje to pravico. Po oceni sodišče tretji odstavek 50. člena ZVoz-1, ki določa, da: „Programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo se lahko udeleži tudi imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže štiri kazenske točke, pa do dneva, ko opravi program, ne preseže 17 kazenskih točk, če mu kazenske točke niso bile izrečene zaradi prekrškov z vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Po uspešno zaključenem programu se vozniku z dnem, ko organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, predloži potrdilo o opravljenem dodatnem usposabljanju za varno vožnjo, enkrat v dveh letih izbrišejo iz skupne evidence izrečenih kazenskih točk štiri kazenske točke.“ se niti po jezikovni niti po namenski razlagi ne nanaša na voznika začetnika.

9Sodišče še dodaja, da si ob izpolnjevanju določenih zakonskih pogojev kazenske točke izbrišejo po uradni dolžnosti po poteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene. V ta namen ni potrebno oddati posebne vloge, kar pomeni, da bi tožena stranka morala tožnikovo vlogo zavreči. Ker pa je v konkretnem primeru zahtevo za izbris kazenskih točk vložil mladi voznik, je tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavala po vsebini.

10Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je v predmetni zadevi sporna razlaga prava, dejansko stanje med strankama pa ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

12Sodišče še dodaja, da v primerih ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).