VSRS Sklep I R 23/2020
ECLI:SI:VSRS:2020:I.R.23.2020Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča. Mednje pa po prav tako ustaljeni sodni praksi ne spada nezadovoljstvo z delom sodišča oziroma njegovimi odločitvami ali uveljavljanje postopkovnih nepravilnosti, za odpravo katerih so na voljo druga pravna sredstva.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Tožeča stranka je skupaj s pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 231/2015 podala tudi predlog za določitev drugega višjega sodišča, ki naj odloči o njeni pritožbi. Višje sodišče v Mariboru, ki zadevo vodi pod opr. št. I Cp 4/2020, je predlog posredovalo Vrhovnemu sodišču.
2Tožnica v predlogu trdi, da je med istimi strankami v teku več postopkov, ki so se obravnavali tudi na Višjem sodišču v Mariboru. Po vedenju tožnice je takih postopkov kar šest. Tožnica v zvezi s tem opozarja, da postopki tečejo dolgo, da jo tožena stranka v vlogah žali in krati njene pravice, sodišče pa z ničemer ne reagira. Trdi, da ima vsak pravico, da o njegovih pravicah in obveznostih odloča sodišče, ki daje tudi navzven videz nepristranskosti. Po njenem mnenju v obravnavani zadevi ni tako. Ne pričakuje torej nepristranskega sojenja, zato predlaga, naj o njeni pritožbi odloča Višje sodišče v Ljubljani.
3Tožena stranka je predlogu za prenos pristojnosti v odgovoru na pritožbo nasprotovala.
4Predlog ni utemeljen.
5Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).
6„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča. Mednje pa po prav tako ustaljeni sodni praksi ne spada nezadovoljstvo z delom sodišča oziroma njegovimi odločitvami ali uveljavljanje postopkovnih nepravilnosti, za odpravo katerih so na voljo druga pravna sredstva.1 Ker tožnica svoj predlog za prenos pristojnosti utemeljuje prav na svojem nezadovoljstvu s procesnim ravnanjem sodišča, je Vrhovno sodišče na podlagi zgoraj povzetih abstraktnih izhodišč njen konkreten predlog zavrnilo.
1 Glej npr. sklep I R 42/2011, I R 126/2017 in I R 11/2020 ter mnogi drugi.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 13. 3. 2020Nazaj na vrh ↑