VSL Sklep Cst 59/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške ter je dolžan dolžniku povrniti stroške za odgovor na pritožbo v znesku 2.779,77 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom. Sklenilo je, da ima začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinek samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev.

2Ugotovilo je, da je dolžnik dne 23. 12. 2019 vložil predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, katerega vsebina je v skladu z drugim odstavkom 44.j člena ZFPPIPP. Predlogu so bile priložene priloge v skladu z drugim odstavkom 44.h člena ZFPPIPP, procesne ovire iz prvega odstavka 44.g člena ZFPPIPP pa niso podane. Navedlo je še, da je vsebina osnovnega seznama finančnih terjatev v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 44.h člena ZFPPIPP. Skladno z navedenim je začelo postopek preventivnega prestrukturiranja, ki učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev.

Pritožba, odgovor na pritožbo, izjave upnikov

3Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo upnik A. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžnikov predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja zavrne, dolžniku pa naloži plačilo upnikovih stroškov postopka. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, odločitev o stroških pa pridrži za končno odločbo.

4Pritožnik v pritožbi kot bistveno zatrjuje, da je dolžnik insolventen ter da zato niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja. Glede na podatke iz dolžnikove bilance stanja na dan 31. 12. 2018 navaja, da je bila na ta dan podana domneva dolžnikove dolgoročne plačilne nesposobnosti po 1. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP, kot tudi po 2. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP ter da je tako stanje trajalo tudi na dan 30. 11. 2019. Nadalje navaja, da je bil pri dolžniku dejanski stan insolventnosti izpolnjen že od 31. 12. 2014 dalje. S trditvami, da je dolžnik insolventen, pa pritožnik utemeljuje tudi trditve o zlorabi pravice do vložitve predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.

5Dolžnik je vložil odgovor na pritožbo. V odgovoru navaja, da je pritožba nedovoljena oziroma neutemeljena, izpodbijani sklep pa pravilen in utemeljen. Navaja, da je predlogu priložil notarsko overjene izjave upnikov o soglasju z začetkom postopka, ki skupaj dosegajo 34,40 % vsote vseh finančnih terjatev do predlagatelja, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev. V pritožbenem postopku še dodatno prilaga notarsko overjeno soglasje upnika banke B. d.d., ki je imetnik 10,16 % vsote vseh finančnih terjatev. Pritožnik se nadalje sklicuje na podporo upnika banke C. AG, ki je imetnik 9,43 % vseh finančnih terjatev do dolžnika ter upnika banka D. d.d., ki je imetnik 21,53 % vseh finančnih terjatev do dolžnika ter poudarja, da so soglasje s postopkom preventivnega prestrukturiranja izrazili upniki, ki skupaj dosegajo 75,43% vsote vseh finančnih terjatev do predlagatelja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo pritožnika zavrže, podredno pa, da jo zavrne.

6Priloga dolžnikovega odgovora na pritožbo je izjava upnika E. z dne 27. 1. 2020, ki meni, da je pritožba neutemeljena ter izjava upnika banka banke C. AG, ki je prav tako podal izjavo o neutemeljenosti pritožbe.

7O vloženi pritožbi so se izjavili tudi drugi upniki, ki vsi navajajo, da je pritožba neutemeljena:

–– banka B. d.d.,

– F. S.á.r.l. ter

– G., d.o.o.

8Izjavo je tekom pritožbenega postopka podal tudi upnik banka D. d.d., ki je izjavil, da ne nasprotuje pričetku postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom.

Dopustnost pritožbe

9Pritožnik je upnik, ki je verjetno izkazal svojo terjatev do dolžnika in ki je prijavil svojo udeležbo v predhodnem postopku. Kot tak je stranka predhodnega postopka (smiselno 3. točka 55. člena v zvezi s 4. točko drugega odstavka 44.b člena ZFPPIPP). Ker ZFPPIPP v zvezi s pritožbo zoper sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja ne določa ničesar drugega, velja splošno pravilo, po katerem imajo procesno legitimacijo za pritožbo proti sklepu, izdanem v predhodnem postopku tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka.¹ Pritožnik je torej procesno legitimiran za vložitev pritožbe proti izpodbijanemu sklepu.

10Pritožnikov pravni interes za pritožbo izhaja že iz pritožbenega predloga. Pritožnik predlaga, da naj sodišče izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje začelo postopek preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom, spremeni tako, da dolžnikov predlog za začetek postopka zavrne. Prav tako pravnega interesa za pritožbo dolžniku ni mogoče odreči na podlagi trditev, da naj bi bil položaj upnikov slabši v primeru, če bi se nad dolžnikom začel postopek zaradi insolventnosti. Tako široka razlaga zahteve po izkazovanju pravovarstvene potrebe pred pritožbenim sodiščem, ki bi, z vidika vpliva na položaj upnikov, terjala tehtanje potencialnih posledic izvedbe postopka zaradi insolventnosti, s predvidenimi posledicami izvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja, namreč presega vprašanje pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja.

11Pritožba pa tudi ne more biti nedopustna iz razlogov, ki se nanašajo na vprašanje njene utemeljenosti. Vprašanje, kako lahko sodišče tekom predhodnega postopka ugotavlja obstoj razloga za začetek postopka po 44.d členu ZFPPIPP je zato predmet vsebinske presoje pritožbenega sodišča.

Utemeljenost pritožbe

12Pritožba ni utemeljena.

13Postopek preventivnega prestrukturiranja se prične, če dolžnik še ni postal insolventen in je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen (prvi odstavek 44.d člena ZFPPIPP). Domneva se, da obstaja razlog iz prvega odstavka tega člena, če z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja soglašajo upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 % vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika (drugi odstavek 44.d člena ZFPPIPP). Domneva iz drugega odstavka tega člena velja za izpodbito, če upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 % vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek preventivnega prestrukturiranja ustavi (tretji odstavek 44.d člena ZFPPIPP).

14Iz navedene določbe izhaja, da je razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja grozeča insolventnost dolžnika. Domneva se, da je razlog za začetek postopka podan, če z začetkom postopka soglaša z zakonom določena kvota upnikov, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika. Domneva temelji na podstati, da imajo finančne institucije položaj dobro poučene osebe, ki je na podlagi podatkov o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, s katerimi razpolaga, sposobna presoditi dolžnikov finančni položaj.² Položaj grozeče insolventnosti v smislu prvega odstavka 44.d člena ZFPPIPP se torej ugotavlja tako, da predlagatelj postopka (dolžnik) sodišču predloži dokazila, navedena v drugem odstavku 44.h člena ZFPPIPP (osnovni seznam finančnih terjatev, revizorjevo poročilo brez pridržkov ter notarsko overjene izjave upnikov o soglasju), sodišče pa preveri, ali so izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 44.j člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je treba pritrditi materialnopravnemu stališču dolžnika, da je presoja sodišča na začetku postopka bolj ali manj omejena na presojo izpolnjevanja formalnih pogojev.

15Domneva grozeče insolventnosti je v zakonu določena kot izpodbojna. Domneva, da je podan razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, se izpodbija na način, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP, torej da upniki, ki so imetniki določenega odstotka finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek ustavi. Zakonska ureditev tega instituta, kot že navedeno, temelji na predpostavki, da v postopku sodelujejo imetniki finančnih terjatev (prvi odstavek 20. a člena ZFPPIPP), kot so banke, finančne institucije ali druge finančne družbe, ki opravljajo svojo dejavnost profesionalno. Ker so ti upniki z dolžnikovim finančnim položajem dobro seznanjeni, jim zakonodajalec prepušča presojo dolžnikovih možnosti za uspešno izvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja. Zakonodajalec je torej omejil način izpodbijanja domneve tako, da vnajprej ne predpisuje izbiro dokaznega sredstva, kot tudi njegovo dokazno vrednost.³ Dokazovanje položaja insolventnosti oziroma dokazovanje dolžnikove solventnosti⁴ bi bilo namreč dolgotrajno, saj praviloma terja izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke, zato je pri izpodbijanju domneve po tretjem odstavku 44.d člena ZFPPIPP izključeno. V tretjem odstavku 44.d člena ZFPPIPP določena vezana dokazna ocena tako sodi med ukrepe za pospešitev postopka, saj je razlog za omejitev dokazovanja v tem, da naj bi bil postopek preventivnega prestrukturiranja hiter in učinkovit.⁵

16V prid te razlage govori tudi določba prvega odstavka 44.u člena ZFPPIPP. Med razlogi za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja je namreč naveden tudi položaj, ko dolžnik za več kot 15 dni zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev (5. točka prvega odstavka 44.u člena ZFPPIPP). Ta razlog lahko uveljavlja vsak upnik, ki je stranka postopka, kot tudi vsak delavec dolžnika (osmi odstavek 44.u člena ZFPPIPP). V takem primeru sodišče ustavi postopek preventivnega finančnega prestrukturiranja in izda sklep o začetku stečajnega postopka (deseti odstavek 44.u člena ZFPPIPP). Navedeni razlog za ustavitev postopka preventivnega finančnega prestrukturiranja po vsebini ustreza dejanskemu stanu neizpodbojne domneve insolventnosti po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP. Ker je to edini položaj iz 14. člena ZFPPIPP, ki je naveden kot razlog za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja, uveljavlja pa ga lahko vsak upnik, ki je stranka postopka, samostojno, je torej treba skleniti, da je dal zakonodajalec temu položaju posebno težo. Iz sklepanja po nasprotnem razlogovanju je tako treba zaključiti, da lahko iz drugih razlogov po 14. členu ZFPPIPP upniki dosežejo ustavitev postopka zgolj pod izpolnjenimi pogoji iz 3. točke prvega odstavka 44.u člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 44.d člena ZFPPIPP.

17Nadalje iz določb ZFPPIPP tudi izhaja, da sodišče prekine postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka preventivnega prestrukturiranja (tretji odstavek 44.k člena ZFPPIPP). Na splošno torej velja, da ima odločanje o vloženem predlog preventivnega prestrukturiranja prednost pred odločanjem o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.⁶ Izjema je določena v osmem odstavku 44.k člena ZFPPIPP in velja za primer, ko je upnik pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka na podlagi domneve insolventnosti iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP. V takem primeru sodišče prekine postopek odločanja o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja do pravnomočne odločitve o začetku stečajnega postopka (osmi odstavek 44.k člena ZFPPIPP). Tudi iz navedene določbe izhaja, da ima stečajni postopek prednost pred postopkom preventivnega prestrukturiranja samo v primeru, da predlagatelj vloži predlog za začetek stečajnega postopka na podlagi neizpodbojne domneve iz 4. odstavka 14. člena ZFPPIPP, sicer pa ima po volji zakonodajalca izvedba postopka preventivnega prestrukturiranja prednost.

18Iz navedenih razlogov pritožnik tudi z zatrjevanjem zlorabe pravice do izvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja ne more uspeti, saj ta temelji zgolj na trditvah o dolžnikovi insolventnosti. Trditev pritožnika, da naj bi bil dolžnik dolgoročno plačilno nesposoben na podlagi izpodbojnih domnev po prvi in drugi točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP, pa ne predstavlja zadostne podlage za utemeljitev, da bi šlo za zlorabo pravice do izvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja, saj ima, kot je bilo že navedeno, odločanje o začetku tega postopka praviloma prednost pred odločanjem o začetku stečajnega postopka. Nenazadnje pa tudi ni mogoče spregledati, da so (skupaj z naknadno podanimi) soglasje s postopkom preventivnega prestrukturiranja izrazili upniki, ki skupaj dosegajo 75,43% vsote vseh finančnih terjatev do predlagatelja. Navedeno bi še dodatno terjalo, da pritožnik svojo trditev o zlorabi pravice do izvedbe postopka ustrezno konkretizira in izkaže.

19Pritožnik se v pritožbi sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani Cst 231/2018, ki je pri obravnavanju pritožbe zoper sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja vsebinsko presojalo trditve pritožnice, da naj bi bil dolžnik ob vložitvi predloga insolventen. Pritožbeno sodišče se je z navedeno odločbo seznanilo, vendar pa iz razlogov, ki so bili že navedeni, stoji na stališču, da je izpodbijanje domneve o obstoju razloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja mogoče samo na način, ki ga določa tretji odstavek 44.d člena ZFPPIPP. V kolikor bi bilo upniku dopuščeno, da v predhodnem postopku preventivnega prestrukturiranja domnevo iz tretjega odstavka 44.d člena ZFPPIPP izpodbija s sklicevanjem na katero od domnev iz 14. člena ZFPPIPP, bi bilo namreč treba dopustiti tudi dolžniku, da v tem postopku dokazuje svojo trenutno solventnost ozrioma grozečo insolventnost. To pa bi, po presoji pritožbenega sodišča, izničilo namen zakonodajalca, da naj bo postopek preventivnega prestrukturiranja hiter. Pritožbeno sodišče zato ni sledilo razlogovanju sodišča v sklepu Cst 231/2018.

20Pritožbene navedbe torej niso utemeljene. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Stroški pritožbenega postopka

21Pritožnik s pritožbo ni uspel in nosi sam svoje pritožbene stroške ter je dolžan dolžniku povrniti stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi na podlagi specificiranega stroškovnika in znašajo 2.779,77 EUR (3.750 točk po tar. št. 33/5 OT ter 47,5 točk kot pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po 11. členu OT ter 22 % DDV v znesku 501,27 EUR).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

¹ Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke (prvi odstavek 126. člena v zvezi s peto alinejo drugega odstavka 44.b člena ZFPPIPP).

² Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – nujni postopek, EVA 2013 – 2030 – 03100, stran 74.

³ Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Uradni list, GV Založba, 2005, stran 84.

⁴ V kolikor bi se lahko upnik, tako kot v tem primeru, skliceval na domnevo iz tretjega (ali drugega) odstavka 14. člena ZFPPIPP, bi bilo namreč treba dopustiti tudi, da dolžnik dokazuje svojo sedanjo solventnost in grožečo insolventnost.

⁵ Zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju mora dolžnik vložiti v treh oziroma petih mesecih, ta rok se lahko podaljša še za dva oziroma tri mesece, nadalje pa roka ni dovoljeno podaljšati (44.r člen ZFPPIPP).

⁶ Po uvedbi postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom tudi ni dovoljeno predlagati začetka postopka prisilne poravnave, če ni v sedmem odstavku 44.u člena določeno drugače (drugi odstavek 44.k člena ZFPPIPP).