VSL Sklep VII Kp 41848/2017

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Kranju na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 277. člena v zvezi z prvim odstavkom 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca B. B. zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 in lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.

2Zoper sklep je pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov vložila pooblaščenka oškodovanca kot tožilca s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje "v obravnavanje obtožnega predloga".

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 ocenjuje, da je predlog za pregon oškodovanca prepozen, saj je oškodovanec kot tožilec o grožnjah, ki naj bi mu jih izrekel obdolženi, prvič izpovedal, ko je bil zaslišan v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, medtem ko jih v zapisniku o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predlogu za pregon ni omenjal. Glede očitka kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 sodišče prve stopnje ugotavlja, da ni podan utemeljen sum obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. V posledici takšne ocene je sodišče prve stopnje obtožni predlog glede kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 122. člena KZ-1 pa iz razloga po 4. točki prvega odstavka 277. člena ZKP.

5Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je v točki 4 te odločbe predstavljeno stališče sodišča prve stopnje preuranjeno in zmotno.

6Po določbi prvega odstavka 437. člena ZKP sodnik zavrže obtožni predlog, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 277. členu tega zakona. Ta določba ureja t. i. materialni preizkus obtožnega predloga. Sodnik po tej določbi lahko ocenjuje samo, ali je podan kakšen razlog iz 277. člena ZKP za zavrženje obtožnega predloga.

7Pritožnica se utemeljeno ne strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je predlog za kaznivo dejanje grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 podan prepozno. Pritrditi je pritožnici, da je oškodovanec kaznivo dejanja naznanil le dve uri po inkriminiranem dogodku, torej vsekakor znotraj trimesečnega roka, ki ga določa prvi odstavek 52. člena ZKP. Nadalje pritožnica utemeljeno opozarja, da kaznivo dejanje grožnje naj ne bi bilo storjeno le z izrečenimi grožnjami, da bo obdolženi oškodovanca vrgel s plošče na vrhu stopnic, ampak tudi z drugimi izvršitvenimi oblikami, ki izhajajo iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 stori kdor komu zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo; po drugem odstavku pa kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari. Iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon je razvidno, da je oškodovanec policistom med drugim povedal, da je obdolženi ključe, ki so se nahajali v vratih, vzel in jih zlomil ter jih odvrgel v travo. Nato je začel vanj pljuvati, ga zagrabil za roko, potegnil k sebi in ga ugriznil podlaket. Pritrditi je sicer ugotovitvi sodišča prve stopnje, da iz predloga za pregon ne izhaja, da bi mu obdolženi grozil "da ga bo vrgel s plošče na vrhu stopnišča", saj je slednje oškodovanec izpovedal šele, ko je bil zaslišan na sodišču. Kot je bilo predstavljeno zgoraj, je kaznivo dejanje grožnje lahko storjeno tudi z drugimi izvršitvenimi oblikami, navedenimi v prvem in drugem odstavku 135. člena KZ-1 in ne samo z grožnjo, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da predlog za pregon ni bil podan pravočasno, zmoten.

8Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da v fazi preizkusa obtožnega predloga v smislu prvega odstavka 437. člena ZKP ni mogoče narediti takšne dokazne ocene, kot jo je naredilo sodišče prve stopnje, ko je zaključilo, da ni podan utemeljen sum obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Pritožnica utemeljeno navaja, da iz do sedaj zbranih dokazov izhaja utemeljen sum obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Iz zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe oškodovanca namreč izhaja, da je oškodovanec neposredno po inkriminiranem dogodku odšel na Policijsko postajo Kranj, kjer je dogodek prijavil in natančno opisal protipravna ravnanja obdolženca. Iz zapisnika o zaslišanju oškodovanca je tudi razvidno, kako je sam konflikt med obdolžencem in njim potekal. V obvestilu o telesni poškodbi za oškodovanca je navedeno, da je oškodovanec predmetnega dne utrpel ugriz levega zapestja. Glede na povedano, je torej pritrditi pritožnici, da je podan utemeljen sum obdolžencu očitanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Zaključek sodišča prve stopnje, da ni podan utemeljen sum, da je prišlo zaradi ugriza do okrnjenih funkcij oškodovančeve leve roke ter da je bila prizadeta oškodovančeva zunanjost, je preuranjen, saj bo sodišče prve stopnje navedeno lahko zaključilo šele po oceni na glavni obravnavi izvedenih dokazov. V okviru dokaznega postopka bo sodišče prve stopnje moralo najverjetneje angažirati ustreznega izvedenca medicinske stroke. Pri tem pa sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da sodišče prve stopnje po določbi drugega odstavka 354. člena ZKP ni vezano na predlog upravičenega tožilca glede pravne presoje kaznivega dejanja. To pomeni, da sodišče lahko obdolženca spozna za krivega za tisto dejanje, ki po njegovi presoji izhaja iz opisa kaznivega dejanja. V kolikor bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da poškodba, ki naj bi jo ob inkriminiranem dogodku utrpel oškodovanec, ne ustreza kriterijem lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, pa bo moralo presojati, ali so v ravnanju obdolženca podani zakonski znaki kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1 ali katerega drugega kaznivega dejanja.

9Glede na povedano je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi pritožnice, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.