VSM Sklep II Kp 55014/2013

Pritožbi obsojenega B.P. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

1Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom obsojenemu B.P., na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naložilo, da v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga, na račun Okrožnega sodišča v Mariboru plača znesek 51,45 EUR, ki predstavlja stroške pooblaščenega vročevalca I.B., P.K.H. s.p., za vročitev sodnega pisanja.

2Zoper sklep se je obsojenec pravočasno pritožil, z navedbami, da je sklep neutemeljen in zato višjemu sodišču predlaga, da ga razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Obsojenec navaja, da ima ob naslovu stalnega prebivališča, kjer ne biva, prijavljeno tudi začasno bivališče, kjer redno sprejema poštne pošiljke. Na naslovu stalnega prebivališča prebiva lastnica nepremičnine, to je njegova mati, ki pa je že dalj časa odsotna, na bolnišničnem zdravljenju in zato na tem naslovu ni nikogar, ki bi ga lahko obvestil o poštni pošiljki. Na naslovu uradno prijavljenega začasnega prebivališča pa obsojenec ni prejel nobenega obvestila o pošiljki, zato navedeni stroški niso nastali po njegovi krivdi. Ko je za pošiljko izvedel, saj ga je po telefonu očitno poklicala vročevalka, se je s slednjo takoj dogovoril ter prišel v Maribor in pošiljko prevzel.

5Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je obsojenec že na prvem naroku za glavno obravnavo dne 24. 11. 2016, pri navajanju osebnih podatkov, sodišču poleg naslova stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji navedel tudi dva naslova začasnega prebivališča v tujini, prvega v Avstriji in drugega na Hrvaškem - konkretno v P., S.P. 85. Sodba sodišča prve stopnje je bila obsojencu vročena na naslovu stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, potem ko se je sodno pisanje, sprva iz začasnega bivališča v Avstriji vrnilo z oznako "neznan", ter nato še iz začasnega bivališča na naslovu v Republiki Hrvaški z oznako "obveščen, ni dvignil". Tudi sodba Višjega sodišča v Mariboru II Kp 55014/2013 z dne 29. 8. 2017 je bila obsojencu vročena na naslovu stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.

6Stroški pooblaščene vročevalke, naloženi v plačilo obsojencu z izpodbijanim sklepom, se nanašajo na stroške vročanja sodbe Vrhovega sodišča Republike Slovenije I Ips 55014/2013 z dne 6. 6. 2019. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je sodišče sprva odredilo vročitev te sodbe obsojencu na naslov stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, od koder se je dvakrat vrnilo z oznako "ni dvignil". Zatem je sodišče dne 4. 9. 2019 odredilo ponovno vročitev sodbe Vrhovnega sodišča obsojencu na isti naslov stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, po sodnem kurirju. Po obvestilu slednjega, da naslovnika na danem naslovu ni našel in da je po pogovoru s sosedom izvedel, da ga že dalj časa ni na tem naslovu, prav tako nikogar drugega, da bi lahko opravil vročitev, je sodišče takoj odredilo vročitev sodbe po pooblaščeni vročevalki. Slednja je, kot izhaja iz nadaljnjih podatkov kazenskega spisa, ugotovila, da obsojenec živi v Puli in da prihaja v Slovenijo enkrat mesečno, nakar je po nadaljnjih navodilih sodišča dejansko počakala na njegov prihod v Slovenijo in mu nato, dne 28. 10. 2019, sodno pisanje sodišča tudi vročila.

7Iz povzetih podatkov kazenskega spisa torej izhaja, da je sodišče prve stopnje takoj zatem, ko je bilo vročanje sodbe Vrhovnega sodišča obsojencu na naslovu stalnega prebivališča neuspešno, vročilo odreditev po pooblaščeni vročevalki, ne da bi pred tem obsojencu posredovalo sodno pisanje na naslov znanega začasnega prebivališča na Hrvaškem (torej v Premanturi - Puli), kot ga je sodišču navedel obsojenec sam, kasneje pa ga je ugotovila še pooblaščena vročevalka.

8Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno pa velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti, oziroma, kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov¹.

9Po obrazloženem višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam obsojenca, da priznani stroški pooblaščene vročevalke niso nastali po njegovi krivdi, saj je sodišče prve stopnje vročitev sodbe Vrhovnega sodišča obsojencu po pooblaščeni vročevalki odredilo preuranjeno, še preden bi odredilo vročitev na naslov začasnega bivališča, ki ga je obsojenec navedel sodišču že na prvem naroku za glavno obravnavo.

10Višje sodišče je zato pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Odločitev višjega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

¹ Primerjaj sklepe Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 5797/2017 z dne 9. 10. 2018, II Kp 44296/2015 z dne 30. 5. 2018, II Kp 12533/2012 z dne 25. 2. 2019 in druge.