VSRS Sklep X DoR 173/2019-3

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-10126/2015-29 z dne 29. 5. 2017, s katero je davčni organ prve stopnje tožniku odmeril davek na dodano vrednost v znesku 145.640,42 EUR (I.1 točka izreka) in pripadajoče obresti v znesku 25.714,40 EUR (I.2 točka izreka) z rokom plačila 30 dni po vročitvi te odločbe, po preteku tega roka pa bodo zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe (III. točka izreka), ter odločil, da tožniku preneha identifikacija za namene DDV (II. točka izreka). Odločeno je bilo še, da tožnik ni zahteval povrnitve stroškov in da stroški, ki so nastali davčnemu organu, bremenijo davčni organ (IV. točka izreka) ter da pritožba ne zadrži izvršitve (V. točka izreka). Davčni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo z odločbo, št. DT-499-16-112/2017-3 z dne 26. 7. 2018, zavrnil.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnica (v nadaljevanju: predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije.

3Predlog ni popoln.

4V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila. V predlogu za dopustitev revizije je namreč zgolj navedla, da se sodišče prve stopnje ni izreklo o tožbenih navedbah glede napačne uporabe materialnega prava, v nadaljevanju pa se navedbe pavšalno nanašajo na postopanje davčnega organa. Pri tem ni natančno in konkretno izpostavila spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče.

6Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.

7Vrhovno sodišče ga je zato v skladu s pooblastilom iz šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.