UPRS Sodba III U 65/2018-9

Tožba se zavrne.

1Z odločbo, št. 10051-789/2017/5 z dne 5. 3. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), je toženka zavrnila predlog za napredovanje tožnice, zaposlene v Osnovni šoli A., v naziv svetnica in odločila še, da stroški postopka niso nastali.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je obravnavani predlog za napredovanje vložila tožnica sama. Toženka povzame potek postopka in pojasni, da odločitev temelji na 105. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju: ZOFVI) ter na določbah Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 54/02 do 18/10, v nadaljevanju: Pravilnik). Ugotavlja, da tožnica ne izpolnjuje pogoja za napredovanje, določenega v prvem odstavku 11. člena Pravilnika, in sicer, da ni izkazala opravljenih dodatnih strokovnih del, s katerimi bi zbrala najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami.

3Kot pojasni toženka, je na podlagi dokazil, ki jih je priložila predlogu, tožnica izkazala 4 točke za dodatna strokovna dela, ki so ovrednotena po a) in b) razdelku 20. člena Pravilnika (1 točko za sodelovanje v programu Načrtovanje in razvoj, 1 točko za sodelovanje v projektu Skriti zaklad in 2 točki za izvedbo delavnice na 4. srečanju Slovenske mreže zdravih šol), ni pa izkazala točk za dodatna strokovna dela, ki so ovrednotena s tremi ali več točkami. Po predlogu tožnice namreč ni bilo mogoče ovrednotiti: - v skladu z 2. alinejo č) razdelka 20. člena Pravilnika dveh prispevkov na konferencah (marca in maja 2017) v organizaciji B. d.o.o. (po navedeni določbi se vrednoti samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci, za kar pa je treba priložiti program posveta, iz katerega je razviden izvajalec, naslov in čas izvedbe referata, kot tudi mednarodna raven konference); - v skladu s 6. alinejo c) razdelka sodelovanja v Pilotskem projektu Povej! Spregovorimo o nasilju med otroki, 2007/2008 (po navedeni določbi se vrednoti prva objava samostojnega prevoda knjige, kar pa iz predloženega potrdila ni razvidno); - v skladu s 6. alinejo c) razdelka sodelovanja v programu Načrtovanje in razvoj v organizaciji Zavoda RS za šolstvo, 2002/2003 (po omenjeni določbi se, kot že rečeno, vrednoti prva objava samostojnega prevoda knjige, kar iz predloženega potrdila ni razvidno, je pa na dnu potrdila navedeno, da je bilo izdano na osnovi 28. alineje a) razdelka, kar se je tudi upoštevalo pri vrednotenju); - v skladu z 10. alinejo c) razdelka organizacije in sodelovanja na mednarodnih srečanjih šol 2003 in 2004 (po navedeni alineji se vrednoti organizacijo enega tekmovanja med učenci na mednarodni ravni in aktivno sodelovanje na takem tekmovanju, pri čemer se po zadnjem odstavku 20. člena Pravilnika za mednarodno raven ali sodelovanje šteje sodelovanje med tremi ali več državami, navedeno pa iz predloženega potrdila ni razvidno); - v skladu z 20. alinejo b) razdelka objave dveh prispevkov v zborniku (tožnica je namreč predlagala tudi vrednotenje v skladu z 2. alinejo č) razdelka za izvedbo dveh referatov z enakima naslovoma, po 14. členu Pravilnika pa se dodatno strokovno delo lahko točkuje in vrednoti samo enkrat); - v skladu s 3. alinejo c) razdelka izvedbe delavnice na 4. srečanju Slovenske mreže zdravih šol leta 2004 (po omenjeni alineji se vrednoti samostojni referat na kongresu ali konferenci v organizaciji inštitucij na državnem nivoju, medtem ko potrdilo izkazuje izvedbo delavnice, kar se lahko vrednoti po 16. alineji b) razdelka in to se je pri vrednotenju tudi upoštevalo). Tožnica je predlagala še vrednotenje naslednjega dodatnega strokovnega dela po a) in b) razdelku 20. člena Pravilnika: mentorstvo pripravniku, finale državnega tekmovanja na mivki, polfinale državnega tekmovanja v odbojki, večletno vodenje krožka odbojke, vodenje aktiva in vodenje šole v naravi, vendar za navedena dela ni priložila potrdil, kot to določa 7. člen Pravilnika. Z vsem navedenim je bila tožnica seznanjena in pozvana k dopolnitvi predloga v pozivu z dne 4. 12. 2017.

4Tožnica je 4. 1. 2018 poslala dopolnitev predloga z oceno delovne uspešnosti, iz katere je razvidno, da je pri svojem delu uspešna, mnenjem učiteljskega zbora in novimi dokazili glede dodatnega strokovnega dela. Tudi ob ponovnem pregledu predloga in njegove dopolnitve ter predloženih dokazil pa je bilo ugotovljeno, da z opravljenim dodatnim strokovnim delom ni izkazala dovolj točk. Na podlagi predloženih dokazil je sicer izkazala dovolj točk za dodatna strokovna dela, ki so ovrednotena po a) in b) razdelku 20. člena Pravilnika, vendar pa je izkazala samo 8 točk za dodatna strokovna dela, ki so ovrednotena s tremi ali več točkami, in sicer dvakrat po 4 točke za izvedbo dveh referatov v organizaciji B. d.o.o. leta 2017. Z dopolnitvijo predloga je na novo priložila še izrek vzgojnega ukrepa za učenca, kar pa se po Pravilniku ne vrednoti. Ker je v spremnem dopisu k dopolnitvi predloga tožnica opisala tudi osebne težave, s katerimi se je soočala v preteklih letih, toženka pojasnjuje, da je postopek napredovanja v naziv upravni postopek, ki ga je treba voditi skladno z zakoni in podzakonskimi predpisi, tožnica pa ni izkazala dovolj točk za napredovanje v naziv svetnica in zato brez dodatnih dokazil o opravljenih dodatnih strokovnih delih, ki so v skladu s Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami, ne more napredovati. O navedenem je bila tožnica obveščena in ponovno pozvana k dopolnitvi predloga s pozivom z dne 9. 1. 2018. Ker do izteka roka za dopolnitev, niti do dne odločanja o predlogu, ni predložila dokazil glede dodatnega strokovnega dela, je toženka predlog za napredovanje v naziv svétnica zavrnila.

5Tožnica navedeno odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu. V tožbi navaja, da toženka ni upoštevala vrednotenja potrdil za tolikšno število, kot je tožnica predlagala. Res so bila potrdila dosežena pred deset in več leti, vendar je tožnica v njihovo pridobitev vložila veliko truda in časa, terjala so veliko več energije in moči kot današnja potrdila za najvišje točke. Danes potrdila dobiš na podlagi visoko plačane kotizacije, včasih pa je bilo merilo delo in ne denar. Prav slednjega pa tožnica potrebuje pri svojih letih pred upokojitvijo, saj ji je izračunana majhna vsota pokojnine, zaradi česar jo je strah, kako bosta s sinom sploh preživela. Sin ima namreč zelo hudo obliko epilepsije, pri kateri se ob padcih po tleh poškoduje, in ne bo nikoli zaposljiv, ampak bo odvisen od drugih. Zato se je tožnica odločila vložiti predlog za napredovanje in je upala, da je pri toliko potrdilih in letih dela zaslužila dodatek k plači, ki ga prinaša naziv svetnice. Pokojnine po možu ne bo mogla prejemati, ker je pred štirimi leti umrl. Žalostna in prizadeta je, saj so ji na ministrstvu, ne glede na njeno privolitev, odvzeli od plače, kar so potrebovali, in ji še vedno niso vsega vrnili, sedaj, ko sama potrebuje nekaj več denarja in razumevanja, pa jo brez moralnih predsodkov zavrnejo. To ni pošteno in tožnica tudi ne bi zahtevala ničesar, kar ji ne pripada, in se ne bi ukvarjala ne s toženko ne s sodiščem, če ne bi bila v strahu za prihodnost.

6Toženka, ki je sodišču predložila spise zadeve, v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in njenih razlogih ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Obrazlaga ureditev napredovanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanje v nazive po ZOFVI in Pravilniku ter pojasni, da je, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, presojala vsa dejstva in dokaze, s katerimi je razpolagala, tudi listine, ki jih je v postopku predložila tožnica - v tem smislu kot neutemeljeno zavrača navedbo o neupoštevanju potrdil, ki so stara deset let. V skladu z 20. členom Pravilnika ni vrednotila izreka vzgojnega ukrepa učencu, kar je v izpodbijani odločbi pojasnila. Tožnica je tudi imela možnost sodelovati v postopku in se izjasniti o vseh relevantnih dejstvih, zato po prepričanju toženke v obravnavanem primeru ni kršitev, ki bi utemeljevale poseg v izpodbijano odločbo.

7Tožba ni utemeljena.

8Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pravilen je bil tudi postopek, v katerem je bila izdana. Sodišče sledi razlogom, s katerimi je odločba utemeljena, in teh razlogov zato ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede na vsebino tožbe pa le še dodaja:

9Po določbah 105. člena ZOFVI lahko vzgojitelj, učitelj, organizator izobraževanja, svetovalni delavec in knjižničar napredujejo v naziv mentor, svetovalec in svetnik (drugi odstavek 105. člena). Pogoje, način in postopek strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter napredovanja v nazive določi minister (četrti odstavek 105. člena ZOFVI).

10Na navedeni zakonski podlagi sprejeti Pravilnik v prvem odstavku 11. člena določa, da lahko v naziv svetnik napreduje strokovni delavec, ravnatelj oziroma direktor, ki je imel naziv svetovalec najmanj 5 let, je uspešen pri svojem delu, je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju oziroma pridobil dodatna funkcionalna znanja, s katerimi lahko v skladu s tem Pravilnikom izkaže najmanj 7 točk, ter je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami. Za napredovanje morajo biti hkrati izpolnjeni vsi v citirani določbi Pravilnika predpisani pogoji. Dodatno strokovno delo, povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu, se vrednoti v skladu z določbami 20. člena Pravilnika, in sicer se z eno točko vrednotijo in točkujejo dodatna strokovna dela, navedena v a) razdelku tega člena; z dvema točkama strokovna dela, navedena v b) razdelku; s tremi točkami dela iz c) razdelka; dela, navedena v č) razdelku, se vrednotijo s štirimi točkami; dela iz d) razdelka s petimi; tista iz e) razdelka z osmimi in tista iz f) razdelka z desetimi točkami.

11V obravnavanem primeru je sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka 11. člena Pravilnika, da je z opravljenimi različnimi dodatnimi strokovnimi deli zbrala najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je toženka ob ponovnem pregledu predloga in njegove (4. 1. 2018 poslane) dopolnitve ter vseh predloženih dokazil tožnice ugotovila, da je tožnica sicer dosegla zadostno število točk za dodatna strokovna dela, vrednotena po a) in b) razdelku 20. člena Pravilnika, ni pa dosegla dovolj, to je 18 točk za takšna dodatna strokovna dela, ki jih Pravilnik vrednoti s tremi ali več točkami. Glede na predložena dokazila je namreč iz tega naslova izkazala oziroma dosegla le 8 točk, to je dvakrat po 4 točke za izvedbo dveh referatov na mednarodnih konferencah v organizaciji B. d.o.o. leta 2017, kar za napredovanje ne zadošča. Tudi po tem, ko je z navedenim tožnico seznanila v pozivu z dne 9. 1. 2018 (tožnici je bil, kot je razvidno iz vročilnice, vročen 12. 1. 2018) in jo pozvala, naj, če želi napredovati, v 15 dneh predloži dodatna dokazila, tožnica tega vse do izdaje izpodbijane odločbe z dne 5. 3. 2018 ni storila, čeprav je na njej kot predlagatelju oziroma stranki postopka dolžnost, da dokaže izpolnjevanje vseh za napredovanje predpisanih pogojev.

12Tožnica v tožbi, s katero izpodbija odločbo toženke, konkretno niti ne navede, katera dodatna strokovna dela bi ji toženka po Pravilniku še morala vrednotiti s tremi ali več točkami tako, da bi tožnica iz tega naslova dosegla 18 točk. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZUS-1 sodišče razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb. Glede na povedano zgolj splošni ugovori, da pri odločanju ni bilo upoštevano vrednotenje potrdil za tolikšno število točk, kot je tožnica predlagala, da je za predložena potrdila vložila veliko energije in nadaljnji s tem povezani ugovori, podlage za drugačno odločitev ne dajejo. Slednje pa velja tudi za navedbe, s katerimi tožnica opisuje svojo življenjsko situacijo in pojasnjuje, zakaj bi ji bilo napredovanje (oziroma iz tega naslova pridobljena sredstva) pomembno. Sodišče razume stisko tožnice, vendar pa, kot je navedla že toženka, predlogu za napredovanje ni mogoče ugoditi, če ni izkazano, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to določata zakon in na njegovi podlagi izdani Pravilnik.

13Glede na navedeno je moralo sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrniti (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, tožnica namreč v tožbi ni navajala nobenih novih dejstev ali novih dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev.