VSL Sklep II Cp 2334/2019

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 2.240,70 EUR nadomesti z zneskom 2.465,55 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pritožbene stroške v višini 26,66 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek (I) in tožniku naložilo, da je dolžan plačati toženki pravdne stroške v višini 2.240,70 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (II).

2Toženka izpodbija II. tč. izreka sodbe, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka. Navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni priznalo toženki odvetniških stroškov za štiri pripravljalne vloge. V pritožbi podrobno pojasnjuje razloge, zaradi katerih so bile vse pripravljalne vloge potrebne.¹ Toženka še navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo toženki odvetniške stroške po vrednosti točke 0,459 EUR, namesto po novi vrednosti točke v višini 0,60 EUR, ki je že veljala v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, se izkaže, da vse pripravljalne vloge toženke za pravdo niso bile potrebne. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v vse vloge pravdnih strank in pritrjuje sodišču prve stopnje, da so bile glede na navedbe pravdnih strank in sporni pravni temelj potrebne tri pisne vloge in sicer odgovor na tožbo in dve pripravljalni vlogi.

5Toženka je v obdobju od 17. 5. 2018 do 30. 5. 2018 vložila tri pripravljalne vloge. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženka vložila 17. 5. 2018 in 21. 5. 2018 dve pripravljalni vlogi, ki bi ju lahko združila v eno pripravljalno vlogo. Pripravljalna vloga z dne 30. 5. 2018, ki je bila vložena na naroku 4. 6. 2018, tudi ni bila potrebna, saj bi lahko te navedbe toženka dala na naroku, ob tem, da gre večinoma za navedbe, ki jih je toženka že dala oziroma bi jih lahko dala v prejšnjih vlogah. Enako velja za pripravljalno vlogo z dne 22. 11. 2018, v kateri je toženka zastavila vprašanja izvedencu, saj bi ta vprašanja lahko zastavila že na naroku, kjer je bil sprejet sklep, da se postavi izvedenca. Potrebni so bili stroški za pripravljalno vlogo z dne 11. 3. 2019, s katero se je toženka opredelila do izvedenskega mnenja, nepotrebna pa je bila pripravljalna vloga z dne 10. 5. 2019, kjer toženka le ponavlja dejstva, ki jih je že navedla v predhodnih vlogah oziroma bi ta dejstva lahko navedla v prejšnjih pripravljalnih vlogah.

6Nepravilno pa je sodišča prve stopnje obračunalo toženki odvetniške stroške po vrednosti točke 0,459 EUR. Sodišče prve stopnje je toženki le za pristop na zadnji narok priznalo odvetniško storitev po vrednosti točke v višini 0,60 EUR, po navedeni vrednosti točke pa bi moralo toženki priznati vse odvetniške stroške.

7Pritožbeno sodišče je toženki priznalo vse odvetniške stroške po Odvetniški tarifi upoštevaje vrednost točke v višini 0,60 EUR in sicer: za odgovor na tožbo 700 točk, za prvo pripravljalno vlogo 700 točk, za drugo pripravljalno vlogo 525 točk, za prvi narok 700 točk in naslednja naroka skupaj 700 točk, za materialne stroške 43,25 točk, skupaj 3368,25 točk, kar je 2.020,95 EUR, dodatno pa še za DDV 444,60 EUR, kar je skupaj 2.465,55 EUR.

8Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9Toženka je v pritožbi navedla, da je sporen znesek odvetniških stroškov v višini 1.054,30 EUR. Toženki so bili zato priznani pritožbeni stroški za: pritožbo 100 točk (tar. št. 21/2), za materialne stroške 2 točki, za DDV 22,44 točk (skupaj 74,66 EUR), za sodno takso za pritožbo 50,40 EUR, kar je skupaj 125,06 EUR. Glede na pritožbeni uspeh (21,32%) je toženka upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov v višini 26,66 EUR, ki jih mora tožnik plačati toženki v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

¹ Podrobneje glej II. tč. pritožbe.