VSL Sklep I Cp 1123/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati prvotoženi stranki 227,70 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v 15 dneh, od izteka paricijskega roka dalje z zamudnimi obrestmi do plačila.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da sodišče vsem trem toženim strankam naloži, da so dolžne vzpostaviti prejšnje stanje tako, da z dela površine nepremičnine ID znak 000, ki je potrebna za postavitev treh komadov enostranskih reklamnih jumbo panojev in enega komada dvostranskega reklamnega rolo panoja dim. 4 x 3 m in potrebnih inštalacij, kar vse je priloga najemne pogodbe z dne 1. 1. 2011, odstranijo oglasni pano prvotožene stranke družbe E., d. o. o. in na prepoved takšnih in podobnih motilnih dejanj.

2Odločitev sodišče izpodbija tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podredno, da odločitev sodišča razveljavi in vrne zadevo v nov postopek pred sodišče prve stopnje s stroškovno posledico. V obrazložitvi navaja, da je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da nesporen obstoj betonskih nosilcev in kovinskih nog, ne izkazuje posesti tožeče stranke na delu nepremičnine, ki ga je uporabljala za oglasne panoje. Oglasne površine je odstranila zato, ker so bile nestabilne in ne zato, ker bi želela prenehati oglaševati. Če tožeča stranka ne bi dosegla dogovora za fiksno postavitev reklamnih panojev, bi uporabila kovinske noge in betonske nosilce in na istem mestu še naprej oglaševala, saj je imela veljavno najemno pogodbo. Ko so bili betonski nosilci in kovinske noge v začetku septembra 2017 protipravno odstranjeni, je prvotožena stranka na isto mesto namestila svoj reklamni pano. Sodišče sicer pravilno ugotavlja, da je lokacija, na kateri je imela postavljene panoje tožeča stranka 1 m ali 2 odmaknjena od lokacije, na kateri stoji reklamni pano prvotožene stranke, vendar nepravilno zaključi, da reklamni pano prvotožene stranke ne stoji na istem mestu, kot je stal pred tem pano tožeče. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker je napačno interpretiralo izpovedbo zakonitega zastopnika tožeče stranke K., da so se na sestanku v maju 2005 pogovarjali o spremembi lokacije panojev za oglaševanje. Prav tako ni res, da bi se tožeča stranka zavezala, da bo odstranila betonske nosilce. Pritožba vztraja, da sta posest motili tako prva kot drugotožena stranka.

3Prvotožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava.

6Ker iz obrazložitve pritožbe ne sledi, zakaj tožeča stranka izpodbija odločitev zoper tretjetoženo stranko, je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje v zvezi s tretjetoženo stranko preverjalo le v delu, ki se nanaša na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in teh ni našlo.

7V pritožbenem postopku ni sporno, da v času, ko je prvotožena stranka postavljala oglasni pano, betonskih nosilcev in kovinskih nog na nepremičnini, ki je predmet motenjske pravde, ni bilo. Zato morebitna posest tožeče stranke navzven ni bila vidna in prvotoženi stranki že zato ni mogoče očitati, da je protipravno posegla v domnevno posest tožeče stranke. Posledično je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da v tej motenjski pravdi prvotožena stranka ni pasivno legitimirana.

8Ker posestno varstvo izhaja iz gole posesti, kot dejanske oblasti nad stvarjo v času pred motilnim dejanjem, je sodišče prve stopnje v 56., 57. in 58. točki obrazložitve pravilno izpostavilo, da je tožeča stranka z odstranitvijo oglasnih panojev prenehala uporabljati nepremičnino za oglaševanje in poskušala doseči dogovor z drugotoženo stranko za drugačno postavitev panojev, da ne bi bili izpostavljeni vetru. Sodišče je v 69. točki izpodbijanega sklepa obrazložilo, zakaj ni sledilo izpovedbi zakonitega zastopnika tožeče stranke, v izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na prepričljivo obrazložitev v točki 69. Posledično je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka neposredno pred motilnim dejanjem ni bila v posesti oglaševalskega mesta v smislu 24. člena Stvarnopravnega zakonita (v nadaljevanju SPZ) in nikoli ni bila posestnica tistega dela, kjer stoji oglaševalni pano prvotožene stranke, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja z odstranitvijo panoja, ki stoji na drugem mestu kot so stali panoji tožeče stranke, pravilno in zakonito zavrnilo.

9V posestni pravdi se pravica do posesti ne upošteva, zato za odločitev v tej zadevi ni relevantno, ali ima tožeča stranka veljavno najemno pogodbo z drugotoženo stranko za oglaševalsko mesto, ki je predmet te pravde. Položaj tožeče stranke, kot ga je imela neposredno pred postavitvijo panoja prvotožene stranke, se ni spremenil, zato ni upravičena zahtevati odstranitev panoja prvotožene stranke, ki ne stoji na istem mestu kot so stali njeni panoji, predno jih je sam odstranila (35. člen SPZ).

10Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP) in je dolžna povrniti stroške za odgovor na pritožbo prvotoženi stranki, ki jih je sodišče odmerilo skladno z odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.