VSL Sklep II Cp 1703/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Predlagatelj sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uredilo razmerje med udeležencema glede upravljanja njunega skupnega premoženja (nepremičnine v k.o. ..., družba U., d. o. o., L., podjem E., s. p., denarna sredstva na bančnih računih, hranilnih vlogah, depoziti, vrednostni papirji in zavarovalne police ter vozila). Zavrnilo je predlog nasprotne udeleženke za prekinitev postopka zaradi spora ali obstaja dogovor med udeležencema o ureditvi razmerij. Glede stroškov postopka je odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške.

2Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa z zavrnitvijo oziroma zavrženjem predloga predlagatelja in plačilom njenih stroškov postopka. Navaja, da ne napada vsebine ureditve razmerij, ker je sklep, ki pretežno sledi dosedanji in sedanji rabi in upravljanju skupnega premoženja udeležencev, pravičen in utemeljen na dejanskem stanju. Pritožuje se, ker bo imel sklep vpliv na postopek delitve skupnega premoženja (na interes udeležencev na posameznih delih skupnega premoženja) in ker je nezakonit. Nepravilno je odločeno o dostopu do skupnih prostorov za objekt X. Razmerja med skupnima lastnikoma glede upravljanja skupnih delov stavbe niso urejena. Ugotovitev sodišča o predhodnem dogovoru udeležencev glede načina upravljanja s skupnim premoženjem onemogoča sodno intervencijo po 112. členu ZNP¹, kar je pritožnica poudarjala ves čas postopka. Predlagatelj nima materialnopravne podlage za postavljeni predlog in bi moralo sodišče njegov predlog v celoti zavrniti. Z izpodbijanim sklepom je mimo zakonskih pooblastil spremenilo doseženi dogovor udeležencev in s tem poseglo v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine. Predlagatelj bi moral najprej od dogovora odstopiti in nato predlagati, da sodišče v nepravdnem postopku določi način uporabe skupnega premoženja. Predlagatelj hkrati vodi postopek zaradi razdružitve skupnega premoženja v pravdnem postopku II P 1722/2011. 11. 12. 2018 je že bila izdana sodba na prvi stopnji. Postopka sta nezdružljiva. Navaja sodno prakso, po kateri tožba za določitev idealnih deležev skupnih lastnikov predstavlja tožbo na delitev skupnega premoženja. Po pravnomočnem zaključku navedene pravde udeleženca ne bosta imela več skupne lastnine, pač pa bosta solastnika. Zato bi bilo treba predlog predlagatelja zavrniti. Okoliščine primera narekujejo preprečitev posegov sodišča v začasna razmerja strank postopka.

3Predlagatelj je po svojem tedanjem pooblaščencu odgovoril na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in ugoditev njegovim navedbam. V njih v celoti povzema navedbe svoje pritožbe zoper izpodbijani sklep ter predlaga, naj se pritožnici naložijo v plačilo nadaljnji stroški postopka.

4Za predlagateljevo pritožbo zoper izpodbijani sklep je bilo pravnomočno ugotovljeno, da šteje za umaknjeno², zato ni predmet tega pritožbenega postopka.

5Pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena.

6V okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa, ko mora pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP³ v zvezi s 137. členom ZNP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v okviru podanega predloga predlagatelja in nasprotnega predloga nasprotne udeleženke pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Razmerje med udeležencema je uredilo ob pravilni uporabi 112. do 117. člena ZNP v zvezi s 52. členom ZZZDR⁴. Pri odločanju tudi ni zagrešilo uradno upoštevnih procesnih kršitev. Pritožnica tega pritožbenega razloga niti ne konkretizira. Ker pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dokazni oceni, razlogom in sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, bo v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7Pritožnica priznava, da je sodišče uredilo razmerje glede upravljanja (skupnega) premoženja udeležencev na enak način, kot sta ga vzpostavila sama v času trajanja življenjske skupnosti. Ugotovilo je, da je predlagatelj s predlogom, vloženim 3. 10. 2012, predlagal le ureditev razmerij glede načina uporabe in upravljanja nepremičnin na parc. št. 1 k.o. ... (v naravi gre za študentski dom)⁵ in da je nasprotna udeleženka vložila nasprotni predlog za ureditev razmerij glede celote njunega skupnega premoženja⁶. Sklicevala se je na dogovor udeležencev o upravljanju skupnega premoženja po 52. členu ZZZDR. Predlagatelj ga je zanikal.

8Pravilne so dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil med udeležencema soglasno določen način uporabe nepremičnin na parc. št. 1 k.o. ... (študentski dom). Ne glede na to je sodišče na predlog obeh udeležencev pravilno odločalo o ureditvi njunih razmerij v tem postopku. V okviru podane trditvene in dokazne podlage obeh udeležencev je namreč pravilno ugotovilo, da je predlagatelj od sklenjenega dogovora o upravljanju skupnega premoženja odstopil (z dopisom 14. 6. 2011), ko je nasprotni udeleženki preklical pooblastilo za oddajanje nepremičnin študentom in (tudi) s predlogom v tem postopku predlagal drugačen režim upravljanja s študentskim domom in delitvijo najemnin, doseženih z oddajanjem nepremičnin v najem. Tak predlog je nasprotna udeleženka zavrnila in vztrajala pri prejšnjem režimu upravljanja. Ob takih ugotovitvah se izkaže, da so pritožbene navedbe o zmotno uporabi 112. člena oziroma 117. člena ZNP zmotne. V postopku za ureditev razmerij med solastniki oziroma skupnimi lastniki odloča sodišče, če med njimi ni bilo doseženo soglasje o poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanja stvari v solastniki (skupni lastnini), oziroma o načinu upravljanja in uporabe stvari v solastnini. Ker med udeležencema najmanj od pričetka tega postopka oziroma od predlagateljeva preklica pooblastila nasprotni udeleženki za upravljanje s študentskim domom, ni bilo več soglasja o upravljanju s skupnim premoženjem, je sodišče pravilno o tem odločalo v tem postopku v mejah obeh podanih predlogov. Oba udeleženca sta namreč tudi v tem postopku soglašala z oddajanjem študentskih domov v najem in s pobiranjem najemnine, kar sicer presega posle rednega upravljanja. Sporen pa je postal obseg oziroma način uporabe prostorov, ki se oddajajo in delitev najemnine. V sodnem postopku za ureditev razmerij med solastniki (oziroma skupnimi solastniki) se rešujejo na primer vprašanja o pooblastilih posameznih solastnikov glede upravljanja s stvarjo (kar je postalo glede na preklic predlagateljevega pooblastila sporno v obravnavanem primeru), o načinu uporabe stvari (v obravnavanem primeru: prostorov v študentskem domu in pripadajočih parkirnih mestih) in o pravici do plodov stvari (v obravnavanem primeru: do najemnin, dobljenih z oddajanjem študijskih domov), kar vse je bil predmet predlagateljevega predloga⁷. Pritožbeno naziranje o zmotni uporabi 112. člena ZNP in nedopustnem posegu v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine, je treba kot zmotno zavrniti.

9Prav tako se pritožnica neutemeljeno zavzema za zavrnitev predloga predlagatelja. V nepravdnem postopku sodišče ureja razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti, a imajo praviloma vsi interes za ureditev nekega razmerja. Da je bilo tako tudi v obravnavanem razmerju, potrjujeta vloženi predlog predlagatelja na eni strani in nasprotni predlog pritožnice na drugi strani. Oba sta opisala, na kakšen način naj sodišče uredi njuno razmerje. Sodišče pri odločanju o nepravdnem postopku vsebinsko ni vezano na predloge udeležencev. Upoštevati mora le opis razmerja oziroma stanja, kot ga podajajo posamezni udeleženci. O predlogu predlagatelja torej ne odloča tako, da mu ugodi ali ga zavrne (kot je primer v pravdnem postopku), ampak vsebinsko uredi sporno razmerje oziroma stanje in pri tem upošteva tudi pobude in interese drugih udeležencev. V obravnavanem primeru je ravnalo tako. Razmerje je uredilo na način, kot ga je predlagala nasprotna udeleženka. Vsebinsko je torej zavrnilo predlog predlagatelja in so pritožbene navedbe tudi zato neutemeljene.

10Pritožničinih navedb o upravljanju in vzdrževanju objekta X., ki jih ponuja v pritožbi, na prvi stopnji ni bilo. Sodišče prve stopnje se je z zaslišanjem udeležencev prepričalo, da ima nasprotna udeleženka ključe predlagateljeve delavnice, preko katere dostopa do kleti objekta X., oziroma do skupnih prostorov in instalacij stavbe. Podrobnejše urejanje upravljanja skupnih prostorov, kot je razvidno iz točke 1.1 izreka izpodbijanega sklepa, torej ni bilo potrebno in je pritožba v tej smeri neutemeljena.

11Ob dejstvu, da pritožnica vsebinsko v celoti pritrjuje sprejeti odločitvi in priznava, da je sodišče v celoti sledilo njenemu predlogu, se postavlja vprašanja, ali sploh ima interes za to pritožbo. Čeprav se nakazuje, da ga nima in bi bilo treba tožbo zavreči, jo je pritožbeno sodišče vsebinsko obravnavalo zaradi napovedanih nadaljnjih postopkov delitve skupnega premoženja. Tu si pritožnica prihaja v nasprotje: po eni strani interes za pritožbo utemeljuje z nadaljnjim postopkom delitve skupnega premoženja, po drugi strani pa trdi, da je bilo slednje že razdeljeno v končanem pravdnem postopku II P 1722/2011. Njeno naziranje, da je bilo s pravdo o ugotovitvi obsega in višine deležev zakoncev že odločeno o delitvi skupnega premoženja, je zmotno in v novejši sodni praksi preseženo. Ne glede na to, ali med udeležencema še vedno obstaja skupna lastnina ali solastnina, kot trdi pritožnica, pa bo za dokončno delitev njune lastnine potreben nov sodni postopek, ki ga pritožnica že napoveduje. Sodeč po podatkih spisa udeleženca nista sposobna sporazumno urejati nobenega svojega razmerja že vsaj sedem let, kolikor je minilo od vložitve predloga v tem postopku. Dolgotrajnost tega postopka ter negotovo trajanje napovedanega postopka za delitev skupnega premoženja ali solastnine potrjuje pravilnost sprejete odločitve. Pritožbeno sklicevanje na začasnost urejenega razmerja je ne more omajati.

12Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni kršilo pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13O stroških postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP. Pritožnica pritožbenih stroškov ni priglasila. Predlagatelj pa do njih ni upravičen, ker v postopku za ureditev razmerij med solastniki vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

¹ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86 s spremembami - uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1 - Uradni list RS, št. 16/19.
² Sklep N 319/2013 z dne 20. 8. 2019 na red. št. 199 spisa.
³ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
⁴ Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerij, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami.
⁵ In sicer tako, da se izvedejo nujna vzdrževalna dela, da se razdelijo in izročijo v rabo in uživanje bivalne enote v zgradbi in pripadajoča parkirna mesta med udeležencema ter da mu nasprotna udeleženka, ki sicer upravlja s celotno nepremičnino, mesečno plačuje njegovemu solastnemu deležu pripadajoči del prejetih najemnin.
⁶ Tako, da sama še naprej upravlja z obravnavano nepremičnino in ostalimi (skupnimi) nepremičninami, predlagatelj pa s podjetjem in podjemom, ki ga upravlja kot samostojni podjetnik, v ostalem upravljata vsak s tistim delom premoženja, ki je vodeno na njuno ime oziroma ki ga že imata v uporabi.
⁷ Primerjaj: dr. Wedem-Lukić D., in dr. Polajnar Pavčnik A., v: Nepravdni postopek, Zakon s komentarjem, ČZ ULS RS, 1989, stran 85.