VSM Sklep I Ip 1028/2019

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor in njegovo zahtevo za povrnitev ugovornih stroškov.

2Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da je vse obveznosti do upnika poplačal. Povzema potek ugovornega postopka in meni, da je sodišče prve stopnje zmotno naložilo trditveno in dokazno breme dolžniku in ne upniku, ki za svoje trditve ni predložil dokazov. Dolžnik je s predloženo pobotno izjavo dokazal svoje trditve, medtem ko upnika nista dokazala svojih trditev, da naveden dolg ni bil zajet s kompenzacijo. Opozarja na ujemanje zneska 217,86 EUR na pobotni izjavi glede računa št. 13-120-002178 in zneska na konto kartici upnika. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, jih povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6Trditveno in dokazno breme glede prenehanja obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, je na dolžniku (drugi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Drugačno pritožbeno stališče je neutemeljeno. Dolžnik v pritožbi po vsebini izraža nestrinjanje z dokazno oceno z njegove strani predložene listine (priloga B5), ki vsebuje izjavo o pobotu. Sodišče druge stopnje soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da se navedena izjava izrecno nanaša na obveznosti v zadevi IZV 29/2013, vodeni pred sodiščem pod opravilno številko VL 201174/2012 (13. točka obrazložitve). Sodišče prve stopnje je tudi prepričljivo pojasnilo, da je tudi nasprotna obveznost (zadržana kupnina) izhajala iz iste izvršilne zadeve, česar pritožba niti ne graja in je bilo sodišče druge stopnje na navedeno ugotovitev vezano. Življenjsko sprejemljivo je po pojasnjenem, da v pobot niso bile vključene še druge obveznosti, ki izhajajo iz drugih izvršilnih zadev. Sodišče druge stopnje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da navedenega zaključka ne spremenijo niti ročni zapisi številk računov in zneskov, ko je prepričljivo pojasnilo, katere obveznosti med strankami so bile, in katere še niso bile poravnane. V obravnavani zadevi sta upnika uveljavljala obveznosti iz izvršilnih naslovov - dokončnih obračunov izvršitelja, ki sta bila izdana v zadevah VI 201198/2012 in VI 99798/2013 in ne v zadevi VL 201174/2012.

7Ker dokazovanje zatrjevanega prenehanja obveznosti z navedeno listino, ki jo je predložil dolžnik, ni bilo uspešno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov ugovor. Na njem je bilo dokazno breme, da je obveznost iz izvršilnega naslova prenehala, navedenega bremena pa dolžnik ni zmogel. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.

8Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Ker dolžnik ni uspel, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških upnikov je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).