VSK Sklep PRp 7/2020

I. Pritožbi pooblaščenca izvršitelja L.Š. se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se izvršitelju priznajo in izplačajo stroški hrambe v znesku 70,18 EUR in znesek DDV v višini 15,44 EUR, skupni znesek za plačilo pa tako znaša 85,62 EUR.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršitelju L.Š. priznalo in izplačalo stroške hrambe začasno zaseženega osebnega avtomobila v znesku 61,24 EUR in DDV v znesku 13,47 EUR ter odredilo izplačilo skupnega zneska v višini 74,71 EUR na poslovni račun izvršitelja. Višji zahtevek je zavrnilo.

2Zoper tak sklep se pritožuje izvršitelj po svojem pooblaščencu zaradi bistvene kršitve določb postopka, kršitve materialnega zakona in kršitve 31. člena Ustave RS. Predlaga, da pritožbeno sodišče prizna vse stroške po obračunu, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je na podlagi predloženega obračuna plačila stroškov izvršitelju priznalo plačilo za hrambo zaseženega osebnega avtomobila v priglašeni višini 61,24 EUR, od zneska odmerilo še DDV, plačilo za obračun stroškov v višini 20 točk (5,60 EUR) in 5 odstotne materialne stroške (3,34 EUR) pa zavrnilo. V zvezi s tem je navedlo, da je bil predloženi obračun opravljen v zvezi s hrambo vozila in ne z opravo posameznega izvršilnega dejanja, pri katerem bi mu nastali stroški iz 10. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik), poleg tega pa ni navedel, kateri stroški naj bi mu s hrambo nastali. Stroške, ki so mu nastali s prevzemom vozila v hrambo, je obračunal že v prvem delu obračuna. Ker do povračila stroškov ni bil upravičen, mu sodišče ni priznalo niti 20 točk po 7. alineji tarifne št. 16 Pravilnika, ki se nanaša na plačilo za obračun stroškov.

5Pritožnik se s takšnim stališčem ne strinja in navaja, da je odločitev nezakonita, materialnopravno zmotna in preuranjena. Izvršitelju so nastali najmanj stroški vročanja obračuna sodišču, po pravnomočnosti sklepa pa bo moral izdati še e‑račun. Navaja, da je bistvo povračila stroškov v pavšalnem znesku ravno v izogibanju njihovi specifikaciji. Stroške bi moral specificirati le, če bi presegali 5 % plačila za delo, sicer pa ne. Obrazložitev je v nasprotju z listinami v spisu, saj je obračun stroškov, poslan policiji, vseboval le stroške zasega vozila in hrambe do izročitve sodišču, materialni stroški v višini 5 % pa v njem niso bili obračunani, medtem ko je obračun, podan na sodišče, vseboval nadaljnje stroške hrambe vozila in materialne stroške. Ker je izvršitelj upravičen do povračila materialnih stroškov, je sodišče neutemeljeno zavrnilo tudi plačilo zneska 5,60 EUR za njihov obračun.

6Pritožbeno sodišče je presodilo, da je pravilna razlaga določbe tretjega odstavka 10. člena Pravilnika enaka tisti, za katero se zavzema tudi pritožnik, torej da izvršitelju stroškov v primeru njihovega uveljavljanja v deležu plačila za delo ni treba specificirati. Nasprotna razlaga namreč privede do absurdne situacije, v kateri bi bil izvršitelj do povračila stroškov v odstotku upravičen le, če bi jih specificiral v smislu prvega in drugega odstavka istega člena, s čimer bi bila ugotovljena tudi njihova dejanska višina, ki pa pri povračilu ne bi bila upoštevana, temveč bi bil znesek povračila odvisen izključno od zneska plačila izvršitelju za opravljeno delo. Takšna razlaga nasprotuje tudi poenostavitvi obračuna nizkih zneskov stroškov in s tem načelu ekonomičnosti, ki ga obravnavana določba zasleduje. Nastanek stroškov, obračunanih na tak način, se v zvezi z opravljenim izvršilnim dejanjem torej domneva,¹ medtem ko je njihova višina odvisna zneska plačila za delo, do katerega je izvršitelj za to izvršilno dejanje po tarifi upravičen.

7Pritrditi gre tudi pritožbenim navedbam, da je pritožnik upravičen tudi do plačila za obračun stroškov iz 7. alineje tarifne št. 16 Pravilnika. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da daje pravno podlago takšni odločitvi že sama sestava obračuna, ne glede na to, ali je v njem obračunano le plačilo za delo ali tudi nastali stroški.²

8Na podlagi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izvršitelju poleg že priznanega plačila za delo priznalo še plačilo po 7. alineji tarifne št. 16 Pravilnika v višini 20 točk (5,60 EUR)³ ter materialne stroške iz tretjega odstavka 10. člena Pravilnika v višini 5 % skupnega plačila za delo, kar znaša 3,34 EUR. Seštevek priznanega plačila za delo in stroškov znaša 70,18 EUR, znesek za izplačilo pa skupaj z obračunanim DDV v znesku 15,44 EUR znaša 85,62 EUR.

¹ Plačilo za hrambo in manipulacijo je določeno v tarifni št. 3 Pravilnika.
² Do plačila na tej podlagi izvršitelj ne bi bil upravičen le, če bi obračun izdelal v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom 61. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, ki določata, da obračun priloži poročilu o opravi vseh izvršilnih dejanj, po opravi posameznega od njih pa ga predloži le, če oceni, da je to potrebno glede na okoliščine in naravo zadeve ter da preostala izvršilna dejanja ne bodo opravljena prej kot v enem mesecu. Glede na to, da je bil obravnavani obračun edini, ki ga je izvršitelj podal pri sodišču (drugega je izdal policiji), do takšnega slučaja v tem primeru ni moglo priti.
³ Vrednost točke brez DDV znaša 0,28 EUR (tretji odstavek 6. člena Pravilnika).