VSRS Sklep II DoR 577/2019

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je izdalo dodatni sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo obstoj dodatne zapuščine po pokojnih ter kdo so njeni dediči v skladu s predhodnim pravnomočnim sklepom o dedovanju. Poleg tega je v sklep povzelo dedni dogovor med vsemi petimi dediči, s katerim so ti razdelili podedovano premoženje. Odmerilo je sodno takso, odredilo vpise v zemljiško knjigo in upravljavcu premoženja, ki je bilo zapustnikoma vrnjeno v denacionalizacijskem postopku, naložilo prenos premoženja dedičem.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo dediča R. K. in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Vlogo z dne 21. 4. 2015 je zavrglo, prav tako vse prepozne dopolnitve pritožbe.

3Dedič R. K. je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Njegovo dovoljenost utemeljuje z navedbami, da naj bi pritožbeno sodišče v tem zapuščinskem postopku s sklepom I Cp 107/2019 z dne 19. 3. 2019 razveljavilo prvostopenjski sklep D 130/1994 z dne 17. 6. 2015, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrglo njegovo pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju z dne 24. 3. 2015. V skladu z novim Zakonom o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)¹ se v primeru razveljavitve prvostopenjskega odločbe in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje postopek nadaljuje po določbah ZNP-1, ta pa dovoljuje revizijo po pogojih iz Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Čeprav je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 19. 3. 2019 sicer odločilo pred uveljavitvijo ZNP-1, naj bi prvostopenjsko sodišče spis prejelo nazaj po uveljavitvi novega zakona. Predvsem pa naj bi prvostopenjsko sodišče sploh še ne odločilo o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti, zato po predlagateljevem prepričanju ne more biti dileme, da je zadevo dobilo v obravnavanje po uveljavitvi ZNP-1. Zato naj bi bilo treba uporabljati določbe ZNP-1, vključno s pravico do revizije. Da mu mora biti omogočen dostop do Vrhovnega sodišča, naj bi izhajalo tudi iz odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Sklicuje se še na odločbo Ustavnega sodišča opr. št. Up 736/04, ki je sicer obravnavala drugačno situacijo, a predlagatelj ne vidi razumnega razloga, da tudi njemu ne bi bil omogočen dostop do Vrhovnega sodišča.

4Predlog ni dovoljen.

5Predlagateljeve teze o dovoljenosti revizije oziroma predloga za njeno dopustitev v obravnavanem primeru so zmotne.

6V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je treba glede dovoljenosti revizije v zapuščinskem postopku, ki je po svoji naravi nepravdni postopek, upoštevati določbe Zakona o nepravdnem postopku (prej ZNP,² sedaj ZNP-1) v povezavi z Zakonom o dedovanju (v nadaljevanju ZD). V skladu s 34. členom ZNP v nepravdnem postopku revizija ni bila dovoljena, razen če je zakon določil drugače. Ker ZD revizije ni izrecno dovolil, ta v zapuščinskem postopku ni bila dovoljena. Sedaj veljavni ZNP-1 v svojem 37. členu revizijo izrecno dovoljuje pod pogoji ZPP. To pomeni, da jo je tudi v zapuščinskem postopku po novem mogoče dopustiti.

7V obravnavani zadevi je bil postopek pred sodiščem prve stopnje začet, ko je bil v veljavi ZNP. Enako velja za sklep tega sodišča, ki je bil izdan 24. 3. 2015. ZNP-1 namreč velja in se uporablja šele od 15. 4. 2019. V prvem odstavku svojega 216. člena ZNP-1 določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1 pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. To pomeni, da se tudi v obravnavani zadevi za celoten postopek, vključno s pritožbenim postopkom in vključno s presojo dovoljenosti revizije, uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. Revizija tako ni dovoljena in je tudi ni mogoče dopustiti.

8Okoliščina, da je sodišče prve stopnje sprva zavrglo predlagateljevo pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju in da je ta sklep o zavrženju pritožbeno sodišče razveljavilo, nima nobenega vpliva na to, kateri procesni zakon se bo v nadaljevanju postopka uporabil. Prvič zato, ker posledica te razveljavitve ni bilo ponovno vsebinsko odločanje pred sodiščem prve stopnje, ampak zgolj to, da se je predlagateljeva pritožba štela za pravočasno, zato jo je bilo treba vročiti drugim udeležencem v odgovor, nato pa je pritožbeno sodišče o njej odločilo. Zato ni šlo za nobeno ponovno odločanje pred sodiščem prve stopnje, ki bi utemeljevalo uporabo drugega odstavka 216. člena ZNP-1, po katerem se po razveljavitvi prvostopenjske odločbe pri ponovnem odločanju uporablja ZNP-1. Drugič pa zato, ker – četudi bi šlo za ponovno odločanje (pa ne gre) – navedena prehodna določba velja šele od 15. 4. 2019, zato nikakor ni uporabljiva v primerih, ko je bila drugostopenjska odločba izdana pred njeno uveljavitvijo (v konkretnem primeru 19. 3. 2019), ne glede na to, kdaj se je spis vrnil v roke sodišču prve stopnje. Tudi navodilo sodišču prve stopnje, naj obravnava še dedičev predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, ne more vplivati na uporabo procesnega zakona. Kot že navedeno, se je postopek začel po ZNP, zato se bo po tem zakonu tudi dokončal.

9Iz odločbe Ustavnega sodišča opr. št. Up 736/04 z dne 9. 1. 2006, ki je z dejanskega in pravnega vidika povsem neprimerljiva, ne izhaja nič takega, kar bi lahko v obravnavani zadevi predlagatelju omogočalo dostop do Vrhovnega sodišča. Šlo je namreč za vprašanje omejitve dostopa do Vrhovnega sodišča zaradi postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (ta lahko procesna dejanja opravlja samo po odvetniku, razen če ima opravljen pravniški državni izpit). Za naš primer je iz te odločbe lahko pomembna le ugotovitev, da Ustava pravice do revizije ne zagotavlja – zakonodajalcu je prepuščeno, ali bo to pravno sredstvo dopustil ali ne. Šele če ga dopusti, mora postopek s tem pravnim sredstvom ustrezati ustavnim zahtevam. Podobna so tudi stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, saj tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ne zagotavlja izrednih pravnih sredstev. Zakonodajalec se je šele z ZNP-1 odločil, da revizijo dopusti tudi v nepravdnih postopkih; pred tem pa te pravice udeležencem ni podelil. Predlagateljeva teza, da ni nobenega razumnega razloga, da se mu dostop do Vrhovnega sodišča ne omogoči že v obravnavani zadevi, torej ne zdrži.

10Vrhovno sodišče je zato predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen Zakona o pravdnem postopku v povezavi s 37. členom ZNP).

¹ Uradni list RS, št. 16/19.
² Uradni list SRS, št. 30/86, 20/88, RS 19/94 - ZS, 87/02 - SPZ, 131/03 - odl. US, 77/08 - ZDZdr, 10/17 - ZPP-E, 16/19.