UPRS Sklep I U 1152/2019-11

Tožba se zavrže.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom ustavila postopek ugotavljanja začasnega prebivališča.

2Tožnik v tožbi uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava, nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in bistveno kršitev pravil postopka. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Navaja, da mu tožena stranka ni omogočila sodelovanja v postopku. Z uvedbo postopka ugotavljanja začasnega prebivališča naj bi se seznanil šele z izpodbijanim sklepom. Pojasnjuje, da je bil zaposlen na delovnem mestu voznika kamiona do 19. 3. 2019. Delodajalec naj bi ga odjavil 20. 3. 2019. Odločba o prenehanju dovoljenja za prebivanje mu naj ne bi bila vročena. Zato meni, da je nezakonit vsak sklep, ki posega v njegovo začasno prebivališče ali dovoljenje za bivanje do izteka delovnega razmerja.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Tožba ni dovoljena.

5Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da tožnik nima (več) pravnega interesa za tožbo, jo kot nedovoljeno zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

6V obravnavani zadevi je organ prve stopnje po uradni dolžnosti uvedel postopek ugotavljanja začasnega prebivališča. Ob ugotovitvi, da je tožniku 2. 3. 2019 preteklo dovoljenje za prebivanje, pa ga je z izpodbijanim sklepom skladno s četrtim odstavkom 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku¹ v zvezi z drugim odstavkom 16. člena Zakona o prijavi prebivališča² ustavil.

7Glede na navedeno tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, ki se je vodil po uradni dolžnosti, saj ustavitev postopka pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila in s tem ne bo poseženo v njegov pravni položaj.³ Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

8Sodišče zgolj pojasnjuje, da je presoja utemeljenosti prenehanja dovoljenja za prebivanje predmet morebitnega drugega upravnega postopka, v katerem bo tožnik lahko uveljavljal svoje pravice.

¹ Ta se glasi: „Če se je postopek začel po uradni dolžnosti, ga organ lahko ustavi.“
² Ta se glasi: „Tujcu preneha začasno prebivališče z dnem prenehanja za stalno oziroma začasno dovoljenja za prebivanje.“
³ Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV založba, 2019, stran 49, 7. točka.