VSRS Sklep I R 165/2019

Predlog se zavrne.

1Tožnica od toženca zahteva 274,78 EUR kot plačilo zavarovalne premije iz avtomobilskega zavarovanja. Najprej je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, nato pa se je zadeva po dolžnikovem ugovoru iz Ljubljane odstopila v reševanje sodišču v A., kjer se je nadaljevala kot pravdna.

2Okrajno sodišče v A. je na Vrhovno sodišče naslovilo predlog za prenos pristojnosti. Tehtnost razloga je utemeljilo s tem, da je toženec sin sodniške pomočnice, ki je zaposlena na izvršilnem oddelku. S toženčevo materjo vsi sodelujejo, glede na majhnost sodišča pa drugačna organizacija dela niti ni mogoča. Opisana vez bi lahko pri strankah vzbudila pomisleke o nepristranskosti celotnega sodišča.

3Predlog ni utemeljen.

4Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, se po prevladujoči sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik.¹

5Zmotno bi bilo na podlagi citiranih judikatov posplošeno sklepati o utemeljenosti tovrstnih predlogov, saj je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.² Pomembna okoliščina v obravnavani zadevi je, da ne gre za predlog tožnice kot nasprotne stranke³ ali utemeljitev okrnitve videza nepristranskosti z vidika širše percepcije javnosti,⁴ temveč je predlog v skrbi za pravdni stranki podalo pristojno sodišče sámo. Stranka predmetnega postopka je sin ene izmed strokovnih sodelavk, ki je kot sodniška pomočnica javna uslužbenka, in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti. Okrajno sodišče v A., ki ima le štiri sodnice, je sicer res manjše sodišče, a pri tem ni zanemarljivo število strokovnih sodelavcev, ki jih je kar sedemnajst. Toženčeva mati delo opravlja na izvršilnem oddelku, medtem ko se postopek odvija na pravdnem. Ni videti, da bi bila konkretna strokovna sodelavka z zadevo doslej že v stiku, saj je bila ta pravdnemu oddelku odstopljena s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani. Sporno okoliščino je tako mogoče tudi v nadaljevanju nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa. Tudi po vsebini ne gre za posebej občutljivo pravno materijo (npr. družinskopravno), temveč za spor majhne vrednosti glede plačila zavarovalne premije iz avtomobilskega zavarovanja. Postopek v sporih majhne vrednosti je že v zasnovi bolj formaliziran in se praviloma odvija pisno.⁵ Na podlagi stanja spisa je mogoče sklepati, da so bila najpomembnejša pravdna dejanja že opravljena, zato je pravda tik pred koncem (tj. izdajo sodbe). Tožnica je tožbo dopolnila in vložila pripravljalno vlogo, toženec pa je na dopolnitev pisno odgovoril, medtem ko se (mu) je že iztekel postavljeni rok za izjavo o tožničini pripravljalni vlogi.

6Po povedanem prenos krajevne pristojnosti v pomenu skrajnega sredstva, ki med drugim naslavlja ustavno načelo naravnega sodnika, v konkretni zadevi ni nujen, skrb sodišča pa je preuranjena. Na podlagi vseh okoliščin zadeve Vrhovno sodišče ocenjuje, da z izvedbo postopka videz nepristranskosti pristojnega sodišča ne bo okrnjen, zato je predlog zavrnilo.

¹ Sklepi I R 80/2018 (tožnikova mama je sodna zapisničarka), I R 77/2019 (dolžnikova sestra je vodja vpisnika), I R 134/2013 (toženkina teta je referentka na sodišču), I R 77/2016 (tožnikova hči je strokovna sodelavka), I R 88/2017 (toženka je sodnica), I R 88/2009 (toženec je zunajzakonski partner sodnice) itd.
² Zavrnitveni sklepi I R 28/2005 (sodnik je brat direktorja druge toženke), I R 89/2003 (sorodstveno razmerje s strojepisko), I R 9/2012 (zakonita dedinja v zapuščinskem postopku je sodnica), III R 12/2012 (toženčeva žena je bila sodelavka večine sodnikov) itd.
³ Kot nekoliko kvazi zahtevo za izločitev sodnika na podlagi 70. člena ZPP.
⁴ Primerjaj s sklepom I R 27/2012: „Objektivno nepristranskost sodišča je treba oceniti zlasti z vidika percepcije javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.“
⁵ Več o posebnostih postopka v sporu majhne vrednosti v tridesetem poglavju ZPP.