VSL Sklep II Ip 1936/2019

I.

1. Pritožbi upnika zoper III. točko sklepa z dne 22. 5. 2019 se ugodi, sklep se v tem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

II.

1. Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 14. 10. 2019 se zavrne in sklep potrdi.

2. Dolžnik sam krije stroške odgovora na pritožbo.

I.

K pritožbi upnika zoper sklep z dne 22. 5. 2019

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 5. 2019 izvršbo dovoljeno s sklepom o izvršbi opr. št. I 274/2017 z dne 14. 11. 2017 nadaljevalo z novim izvršilnim sredstvom in sicer z izvršbo na vpisane nepremičnine (I. točka sklepa), izvršilni postopek delno nadaljevalo z izvršbo zoper novega dediča, t.j. A. A. s posameznimi nepremičninami (II. točka sklepa), predlog upnika z dne 8. 6. 2018 za nadaljevanje izvršbe z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru Okrožnega sodišča v Krškem pri 100 % poslovnem deležu A. A. v družbi A. d.o.o. in družbi B. d.o.o. zavrnilo (III. točka sklepa), hkrati pa je določilo, da je dolžnik A. A. dolžan povrniti upniku v 8 dneh 1.143,96 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8 dnevnega roka za izpolnitev dalje. V presežku pa je stroškovni predlog upnika zavrnilo.

2Zoper točko III sklepa vlaga upnik po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se predlogu upnika ugodi oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo odstopi prvemu sodišču v nov postopek z ustrezno stroškovno posledico. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno predlog zavrnilo, ker je po vpogledu v AJPES ugotovilo, da A. A. ni lastnik oziroma solastnik poslovnega deleža v zgoraj navedenih družbah. Odločitev je napačna, saj vpis spremembe družbenika družbe z omejeno odgovornostjo v register podjetij ni konstitutivne, ampak je zgolj deklarativne narave. V zvezi s tem navaja sodno prakso. Navaja še, da se v primeru smrti družbenika njegovi poslovni deleži lahko dedujejo v skladu s 481. členom Zakona o gospodarskih družbah in da na dediče preidejo po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti in od takrat dalje dedič s podedovanimi deleži prosto razpolaga. Opozarja, da je upnik svojemu predlogu priložil pravnomočen sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. D 65/2018 z dne 23. 4. 2018, iz katerega izhaja, da je dolžnik A. A. po svojem preminulem očetu B. B. podedoval poslovna deleža v obeh družbah. Priglaša pritožbene stroške.

3Dolžniki A. d.o.o., B. B. in C. C. so odgovorili na pritožbo ter predlagali njeno zavrnitev, ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Dolžnik, kolikor meni, da je dejansko stanje drugačno kot izhaja iz AJPES-a, naj vloži tožbo in v pravdnem postopku dokaže, kaj je na stvari. Priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da v sodnem registru Okrožnega sodišča v Krškem A. A. v družbi A. d.o.o. in B. d.o.o. ni vpisan kot družbenik, ampak je vpisan še prvotni pokojni dolžnik B. B. Vendar pa drži pritožbena trditev, da se upnik glede prenosa poslovnega deleža na A. A. v trditveni podlagi sklicuje na sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. D 65/2018 z dne 23. 4. 2018 na podlagi katerega naj bi A. A. pridobil 100 % poslovni delež v obeh zgoraj opisanih družbah. Višje sodišče tudi ugotavlja, da je k predlogu upnik predložil citirani sklep o dedovanju. Glede na to, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi vpogledalo samo v AJPES, ni pa se opredelilo do trditvene in dokazne podlage, da je dolžnik A. A. postal na podlagi sklepa o dedovanju družbenik obeh družb, se prvo sodišče ni opredelilo do vse trditvene podlage v predlogu upnika, posledično pa je materialno pravo zaenkrat tudi nepravilno uporabljeno. Za odločitev o predlogu na izvršbo na delež družbenika je potrebno upoštevati 165. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ta določa, da se izvršba na delež družbenikov opravi z zaznambo sklep o izvršbi, s prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska pridobljenega s prodajo. Sodišče mora sklep o izvršbi vročiti družbi in zaznamovati v sodnem registru. S to zaznambo šele pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi delež. Pogoj za dejansko opravo izvršilnih dejanj izvršbe na delež družbenika je torej dejstvo, da je delež na dolžnika kot družbenika že vpisan v sodnem registru. V konkretnem primeru pa ni sporno, da ta delež na novega dolžnika v registru še ni vpisan. Zato pritožbeno stališče, da ima vpis spremembe družbenika le dekleratorno naravo, ki je sicer pravilna, v konkretni zadevi ni pravno relevantno, glede na predpisan način izvršbe na delež družbenika v skladu s 165. členom ZIZ. Je pa v konkretnem primeru potrebno v skladu s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ smiselno uporabiti določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine, in sicer 168. člen ZIZ, saj upnik zatrjuje v predlogu, da razpolaga s sklepom o dedovanju, iz katerega naj bi izhajalo, da je dolžnik A. A. podedoval delež pokojnega družbenika v obeh firmah. Upnik torej zatrjuje, da razpolaga z listino, ki je primerna za spremembo lastninske pravice na deležu družbe pokojnega družbenika na A. A. Do te trditve pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje, v kolikor bo ugotovilo, da je listina, ki jo prilaga upnik, res sposobna za vpis deleža dolžnika kot družbenika v sodni register, postopati v skladu s tretjim, četrtim in šestim odstavkom 168. člena ZIZ.

6Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnika zoper točko III sklepa ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

II.

K pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 14. 10. 2019

8S sklepom z dne 14. 10. 2019 je prvo sodišče ugovor dolžnika A. A. z dne 30. 5. 2019 štelo za umaknjenega v skladu s petim odstavkom 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

9Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil po svojem pooblaščencu pritožbo in predlagal, da sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in odloči o ugovoru. Sodišče se ne strinja z zaključkom sodišča, da se ugovor šteje za umaknjen. Dolžnik ni umaknil ugovora, na njem vztraja. Očitno je sistem narejen tako, da ne ščiti tistih, ki dejansko nimajo sredstev, ampak jih še dodatno tepe. Dolžnik izrecno vztraja pri ugovoru.

10Pritožba ni utemeljena.

11Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita in temelji na 29.b členu Zakona o izvršbi in zavarovanju. V izogib ponavljanju se višje sodišče v celoti sklicuje na pravilno obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje. Edini pritožbeni razlog, ki bi bil pravno relevanten v okviru tega pritožbenega postopka, bi bilo zatrjevanje, da je bila sodna taksa plačana v skladu s plačilnim nalogom. Takega pritožbenega razloga pa pritožnik ne zatrjuje niti ne dokazuje plačilo sodne takse. V primeru neplačila sodne takse za ugovor, če dolžnik ni oproščen plačila sodne takse, pa 29.b člen ZIZ določa obvezno pravno posledico v petem odstavku, to je da se pravno sredstvo šteje za umaknjeno.

12Ker niso podani ne pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).