VSL Sklep Cst 513/2019

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2Zoper sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi ter nadaljuje postopek odpusta obveznosti.

3, Upraviteljica je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Upraviteljica je v ugovoru zoper odpust obveznosti (p. d. 38) navedla, da obstojita oviri za odpust obveznosti iz 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ker je izpolnjen zakonski dejanski stan domnev iz 1. in 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je na naroku zaslišalo dolžnika in na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je ugovor utemeljen.

6Pritožnik (dolžnik) v pritožbi navaja razloge zoper obstoj obeh domnev. Ker ni uspel izpodbiti že domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, se višje sodišče do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na domnevo iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ne opredeljuje.

7Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, pristojni davčni organ pa mu je zato dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR.

8Ni sporno, da je davčni organ dolžniku zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri davku od dohodkov iz dejavnosti za obdobje od 1. 1. 2016 do 12. 6. 2018 ter davka na dodano vrednost za isto obdobje dodatno odmeril davek v skupnem znesku 41.438,91 EUR. Pritožnik je na naroku glede neplačevanja davka od dohodkov iz dejavnosti povedal, da se ni izšlo, da bi lahko plačeval. Sodišče je pravilno zaključilo, da s tem zakonske domneve ni uspel izpodbiti. Sedaj v pritožbi pavšalno in dokazno nepodprto navaja, da ni vedel, da bi moral odmeriti dodaten davek. V postopku davčnega nadzora se je namreč kasneje izkazalo, da je od junija preteklega leta do junija tekočega leta ustvaril več kot 50.000 EUR prihodka, zato bi moral postati davčni zavezanec. Vendar sam s temi dejstvi ni bil seznanjen. Za te stvari je skrbel računovodski servis, ki mu je zaupal.

9Te pritožbene navedbe predstavljajo spremembo trditvene podlage in so pritožbena novota iz prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ki je višje sodišče ne sme upoštevati. To velja tudi za pritožbeno trditev, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kako je prišlo do sklepa, da je dal neresnične, nepopolne ali neprave podatke. Tega pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjal. Iz pritožbe sicer izhaja, da pritožnik meni, da dejstvo, da potrebne davčne napovedi in odmere ni opravil, še ne pomeni, da je dal neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke. Ustaljena sodna praksa je (npr. sklep VSL, Cst 180/2014), da sem spadajo tudi situacije, ko dolžnik ustreznih davčnih napovedi ali obračunov sploh ne opravi, torej ko davka ne prijavi, pa bi ga moral.

10Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, za katere je presodilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlog niso podani in ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.