VSRS Sklep I Kr 46362/2010

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

1Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je v teku kazenski postopek zoper obdolženega M. M. zaradi pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 38. členom KZ-1. Obdolženec na predobravnavnem naroku dne 11. 10. 2016 krivde po obtožbi ni priznal.

2Obdolženčeva zagovornica, odvetnica S. N., je dne 24. 10. 2019, podala predlog za prenos krajevne pristojnosti. V predlogu uvodoma navaja, da so v luči prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podani drugi tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti, ker bi se obdolženec zaradi svojega slabega zdravstvenega stanja lažje udeleževal glavne obravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani oziroma pred Okrožnim sodiščem v Kranju kot pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Obdolženec se od 14. leta dalje zdravi zaradi non-Hodgkinovega limfoma, ugotovljen ima obsežnejši tumor v trebušni votlini, prestal pa je tudi operacijo analne fistule, zaradi česar se težje giblje, hoja ali dalj časa trajajoča vožnja pa mu povzročata bolečine. Od njegovega doma v Stahovici do Kopra bi lahko vožnje trajale več ur, kar bi zanj predstavljalo prekomerno obremenitev, dodatne stroške in težave, saj bi potreboval spremljevalca – voznika, medtem ko bi se na glavno obravnavo v Ljubljani ali v Kranju lahko pripeljal samostojno. Poleg tega zagovornica poudarja, da je za obdolžencu očitano pomoč h kaznivemu dejanju stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, prav tako živi na območju ljubljanskega okrožja večina predlaganih prič, na tem območju pa sta v kritičnem obdobju imeli sedež tudi obdolženčevi gospodarski družbi. Zagovornica zato predlaga, da se krajevna pristojnost prenese bodisi na Okrožno sodišče v Ljubljani bodisi na Okrožno sodišče v Kranju.

3Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev, ki se nanašajo na lažjo izvedbo postopka ali druge tehtne razloge, le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve. Lažja izvedba kazenskega postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški in tudi z manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot krajevno pristojno sodišče. Pri tem gre za presojo dejanskih okoliščin v vsakem konkretnem primeru, ki jo mora opraviti sodišče, ki o tem odloča, pri čemer vsaka, le nekoliko lažja izvedba kazenskega postopka pri drugem sodišču še ni razlog za prenos krajevne pristojnosti, npr. če so procesni udeleženci z območja različnih sodišč in za njih sedež delegiranega sodišča ni bistveno bližji od sedeža sodišča, pri katerem prvotno poteka kazenski postopek. Dejstvo, da bi delegirano sodišče lažje izvedlo kazenski postopek, samo po sebi torej ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti, ampak mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo postopka, prevladujejo na okoliščinami, na podlagi katerih je kot krajevno pristojno določeno prvotno sodišče.(1)

4Zagovorničine navedbe in priložena zdravstvena dokumentacija nedvomno kažejo na obdolženčevo resno zdravstveno stanje, ki pa je podvrženo rednim kontrolnim pregledom in medikamentoznemu zdravljenju, ne pa stalni ali dalj časa trajajoči obdolženčevi hospitalizaciji, ki bi mu onemogočala ali znatno oteževala udeležbo na glavni obravnavi pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Da je obdolženec sposoben v časovno omejenem obsegu na posamezen razpravni dan prisostvovati na glavni obravnavi, navsezadnje potrjuje tudi priložena odločba ZPIZ, po kateri ima obdolženec pravico do dela s skrajšanim delovnim časom 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Naštete zdravstvene težave sicer predstavljajo določeno omejitev za obdolženčevo sodelovanje v kazenskem postopku, vendar se njihov (negativni) vpliv lahko omili že z ukrepi procesne narave, ki so na voljo razpravljajočemu sodniku (na primer razpis več narokov za glavno glavno obravnavo, njihove krajše izvedbe ali številčnejši odmori). Vpliv predstavljenih obdolženčevih zdravstvenih težav zato v konkretnem primeru ni tak, da bi prevladal nad okoliščinami za določitev krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Kopru.

5V drugem delu zagovornica predlog utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Uvodoma omenja, da je že na podlagi opisa kaznivega dejanja krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, a pri tem spregleda, da je v obravnavani zadevi obtožnica že postala pravnomočna in je krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Kopru v fazi glavne obravnave že ustaljena. Težišče njenih navedb pa predstavlja utemeljevanje prenosa krajevne pristojnosti na podlagi bivališč večine predlaganih prič, ki naj bi se nahajala na območju ljubljanskega okrožja. Vrhovno sodišče po pregledu kazenskega spisa ugotavlja, da zagovorničine navedbe nimajo opore v spisovnih podatkih. Res je, da tri v predlogu navedene priče prihajajo iz Ljubljane, a za pričo L. P. tožilstvo ni predlagalo neposrednega zaslišanja, temveč branje njegove izpovedbe. Preostali dve priči prihajata iz Zagorja ob Savi oziroma iz Kranja, medtem ko zaslišanje priče M. K. v postopku niti (še) ni bilo predlagano. Priče, ki so navedene v predlogu za prenos krajevne pristojnosti, pa v postopku niso bile edine predlagane za zaslišanje. Iz dokaznega predloga obrambe z dne 4. 7. 2016 izhaja, da je predlagala neposredno zaslišanje treh prič, ki prihajajo iz Ljubljane, Kamnika in Portoroža. Prav tako je predlagala neposredno zaslišanje treh izvedencev oziroma cenilcev nepremičnin, od katerih eden prebiva v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani, druga dva pa na Primorskem (v Novi Gorici in v Krkavčah). Tudi tožilstvo je v obtožnici predlagalo neposredno zaslišanje prič, od katerih tri prihajajo iz Ljubljane, preostale pa iz Vrhnike, Ilirske Bistrice, Ankarana oziroma iz Zgornjih Škofij. Na tej podlagi je zato mogoče ugotoviti, da razdalje prebivališč prič do predlaganih delegiranih sodišč v Ljubljani ali v Kranju niso v bistvenem krajše, kakor do Okrožnega sodišča v Kopru, s tem pa tudi predvideni stroški prihoda prič na sodišče v Ljubljano ali v Kranj ne bi bili bistveno manjši od stroškov prihoda prič na sodišče v Koper. Ob tem je potrebno upoštevati tudi sedež še vedno delujoče oškodovane gospodarske družbe A., d.o.o., v Ankaranu, medtem ko v predlogu navedeni obdolženčevi gospodarski družbi ne obstajata več.

6Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da razdalje ostalih predlaganih prič do Okrožnega sodišča v Ljubljani oziroma do Okrožnega sodišča v Kranju niso tako majhne, da bi bilo mogoče na teh okoliščinah graditi zaključek o lažji oziroma bolj ekonomični izvedbi kazenskega postopka pri tema dvema sodiščema. Pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog obdolženčeve zagovornice za prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani oziroma na Okrožno sodišče v Kranju zavrnilo.

(1) Tako na primer sklepi Vrhovnega sodišča I Kr 38302/2015 z dne 26. 11. 2015, I Kr 34576/2015 z dne 23. 6. 2016 in I Kr 35458/2012 z dne 29. 3. 2018.