VSM Sklep III Cp 774/2019

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, v točkah II, III in V izreka, razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se mld. A. (v nadaljevanju otrok), roj. 5. 3. 2004, hči pravdnih strank, zaupa v varstvo in vzgojo materi, tožnici (točka I. izreka), nadalje, da se preživnina zanjo, določena na podlagi sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju N 373/2009 z dne 26. 1. 2000 na 100,00 EUR in nazadnje valorizirana na podlagi obvestila CSD Spodnje Podravje z dne 1. 4. 2018 na znesek 111,38 EUR zviša in je oče, toženec dolžan plačevati 300,00 EUR mesečne preživnine od 1. 11. 2018 dalje, vse dokler bodo za to obstajali zakonski pogoji in sicer do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec do prve uskladitve preživnin, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka) ter se preživnina usklajuje z obvestili pristojnega CSD Spodnje Podravje (točka III. izreka), da se stiki med očetom (tožencem) in otrokom izvajajo po sprotnem dogovoru med pravdnima strankama, upoštevaje načelo varstva in koristi mld. otrok (točka IV. izreka) ter nazadnje, da je toženec dolžan v 15 dneh od prejema te sodbe tožnici, katere terjatev preide na RS (ker ji je dodeljena brezplačna pravna pomoč), povrniti 268,83 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka V. izreka).

2Zoper to sodbo in sicer zoper odločitev glede zvišanja preživnine (točka II. in III. izreka) in zoper odločitev o stroških postopka (točka V. izreka) se pravočasno po svoji pooblaščenki pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženec) brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, s predlogom na razveljavitev tega dela sodbe. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča v izpodbijanem delu povsem samovoljna (22. člen Ustave Republike Slovenije) ter v nasprotju z vsemi relevantnimi listinami v spisu, pa tudi v nasprotju z lastno obrazložitvijo (absolutna bistvena kršitev postopka), posledično je zmotno ugotovljeno dejansko stanje glede potreb mld. hčere in glede plačilnih zmožnosti obeh pravdnih strank. V 12 točki sodišče navaja, da sledi tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica), ki ocenjuje mesečne stroške na 600,00 EUR, nato pa te stroške specificira, pri čemer je njihov seštevek 503,33 EUR, torej skoraj 100,00 EUR nižji. Odločitev, da znašajo mesečne potrebe 600,00 EUR je tako povsem samovoljna in arbitrarna, sodišče pa tudi ni navedlo razlogov, zakaj ni sledilo utemeljenim ugovorom toženca, da je preživninski zahtevek močno pretiran že iz razloga, ker so stroški hčere prenapihnjeni. V postopku je toženec opozoril, da so posamezne postavke nejasne in se podvajajo in so pretežno povsem neizkazane, o čemer sodišče prav tako nima razlogov in je bolj konkretna pritožba v tem delu onemogočena, kar prestavlja kršitev pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. To je še toliko bolj pomembno, ker tudi iz tožničine izpovedi ne izhaja, da naj bi znašali stroški 600,00 EUR mesečno oziroma je izpovedovala po posameznih postavkah bistveno drugače, kot so navedbe v tožbi. Tako je stroške oblačil ocenila na 50,00 do 70,00 EUR mesečno (v tožbi 100,00 EUR), ni pojasnila dvakratne postavke za prosti čas (vsakič po 40,00 EUR), očitno je pretirano ocenila stroške hrane na 190,00 EUR mesečno. Tožbene navedbe v primerjavi s tožničino izpovedbo so zato nejasne, predvsem pa neizkazane in docela nepreverljive. Ocena stroškov hčere na 600,00 EUR je nerazumno visoka, saj nima nobenih posebnih potreb, ki bi opravičevale tako visoke stroške. Prav tako je opozoriti, da so dejstva, da naj bi hči jeseni začela obiskovati Kozmetično šolo v R. in naj bi tožnica bila v postopku najema stanovanja bodoča negotova dejstva, ki kot taka ne morejo biti predmet presoje v tem postopku. Prav tako je popolno arbitrarna ocena sodišča o preživninskih zmožnostih toženca, ko v točki 13 navede, da zasluži povprečno med 695,00 EUR neto in 1.440,00 EUR izplačil, ne da bi dokazno ocenilo tudi v zvezi s tem predložene dokazne listine. Prav tako je nepravilna in neutemeljena odločitev o pravdnih stroških, ki je v nasprotju z utečeno sodno prakso, da v tovrstnih sporih vsaka stranka nosi svoje stroške, saj v tem primeru ni nobenih posebnih razlogov v prid odločitvi, da naj toženec tožnici povrne njene stroške. Stroškov ne priglaša.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka vse pritožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavanem primeru se na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 290. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)¹, ob dejstvu, da je bil postopek začet pred začetkom uporabe tega zakonika pred pristojnim sodiščem², in sicer dne 29. 10. 2018³, za odločanje v tej zadevi uporabi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR)⁴ ter Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 215. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).⁵

6V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje odločilo, da se otrok pravdnih strank dodeli v vzgojo, varstvo in oskrbo materi, tožnici, uredilo stike z očetom ter odločilo, da je oče, toženec dolžan plačevati otroku zvišano preživnino in sicer namesto do sedaj določenih 111,38 EUR, 300,00 EUR mesečno (od vložitve tožbe).

7Pritožbeno sporna je odločitev o višini preživnine (in stroški).

8V obravnavanem primeru otrokova mati s tožbo zahteva zvišanje preživnine, ki je bila določena s sodno poravnavo sklenjeno pred Okrožnim sodiščem na Ptuju N 373/2009 z dne 26. 1. 2010 na znesek 100,00 EUR mesečno, sedaj valorizirana na 111,38 EUR, sklicujoč se pri tem na spremenjene okoliščine.

9Materialnopravna podlaga za spremembo višine preživnine, v obravnavanem primeru zvišanja preživnine, je 132. člen ZZZDR. Slednji določa, da sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca pa morajo biti seveda takšne, da opravičujejo spremembo višine ali odpravo preživnine. Pomeni torej, da je sprememba možna ob ugotovljenem obstoju pravno pomembnih okoliščin, ki pa jih sodišče ugotovi le tako, da primerja dejanske okoliščine iz časa prvotno določene preživnine s tistimi, ki obstajajo v času odločanja v pravdi. Sicer je res, da je bila v našem primeru prvotno določena preživnina določena s sodno poravnavo, kar pa ni ovira za to, da sodišče te primerjave ne bi moglo narediti, v takem primeru pač presoja dejstva, ki so obstajala v času njene sklenitve. Potem, ko sodišče ugotovi obstoj bistveno spremenjenih in pravno pomembnih okoliščin, ki narekujejo spremembo višine preživnine pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka)⁶. Pri tem mora najprej ugotoviti otrokove potrebe, nato pa kakšne so materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev ter posledično določiti višino preživnine enemu od njiju, torej zavezancu za plačevanje preživnine.

10Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer v izpodbijani sodbi materialno pravo, ki ga je potrebno uporabiti v danem primeru citiralo v točkah 8, 9, 10 in 11 izpodbijane sodbe, v nadaljevanju pa ga ni uporabilo oziroma je slednjega uporabilo napačno. Ob presoji, da je potrebno preživnino zvišati bi moralo ugotoviti obstoj bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je poseg v že obstoječe preživninsko razmerje potreben. Sodišče prve stopnje je obstoj spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale zvišanje preživnine ugotovilo zgolj pavšalno, z navedbo, da sledi tožnici, da je med zadnjo določitvijo preživnine in vložitvijo tožbe preteklo že 8 let ter je razumljivo, da otrok, ki sedaj že oziroma še obiskuje osnovno šolo povzroča večje stroške ter večjo skrb za celosten razvoj, kot v času določitve, ko je obiskoval vrtec in imel drugačne potrebe. Nato je ocenilo otrokove mesečne stroške na pribl. 600,00 EUR, ki ob nadaljnji specifikaciji otrokovih potreb, kot pravilno trdi pritožba, ne dajejo podlage zanje, saj vsota ugotovljenih potreb odstopa navzdol za več kot 100,00 EUR, pri čemer sodišče prve stopnje zgolj pavšalno doda, da bo imel otrok v novem šolskem letu zaradi obiskovanja kozmetične šole, dodatne stroške iz naslova bivanja in stroškov prevoza. Res je sicer, da ugotavljanje mesečnih preživninskih potreb otroka ni matematični izračun, saj se do vseh izdatkov otroka ni moč natančno matematično opredeliti, vendar pa morajo biti potrebe otroka vsaj približno vrednostno ocenjene.⁷ V obravnavanem primeru pa ugotovljene potrebe bistveno odstopajo od ocenjevanih mesečnih stroškov otroka. Res je sicer, da preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist.⁸ Otrokova korist pa se presoja z upoštevanjem vseh okoliščin konkretnega primera, o čemer razlogi pa so v obravnavanem primeru izostali zato ni možen pritožbeni preizkus.

11Hkrati je utemeljena pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev ocenilo zgolj z vidika njunih mesečnih prihodkov, ne pa tudi z vidika vprašanja porazdelitve preživninskega bremena v razmerju med staršema.

12Ugotoviti je, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj glede na naravo stvari in okoliščine primera, ko je potrebno imeti v vidiku, da gre za vprašanje preživnine za otroka, in ko izpodbijana sodba o pravno odločilnih dejstvih sploh nima razlogov, sodišče druge stopnje ni moglo samo dopolniti postopka oziroma odpraviti teh pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP).

13V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, ali obstajajo bistveno spremenjene okoliščine, zaradi katerih je potrebno zvišati preživnino ter se do slednjih konkretno opredeliti, pri čemer sodišče druge stopnje dodaja, da ne dvomi, da so se otrokove potrebe povečale ob dejstvu, da je bil otrok ob določitvi preživnine v vrtcu, sedaj pa, kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, naj bi obiskoval že srednjo šolo. Nato naj preživnino znova določi v sorazmerju z zmožnostmi obeh staršev kot preživninskih zavezancev ter potrebami otroka kot preživninskega upravičenca. Pri tem bo moralo ovrednotiti vse dejavnike, ki na določitev višine preživnine vplivajo, tako v razmerju otroka do obeh staršev (pravica do preživljanja) kot tudi v razmerju med obema staršema (v smislu porazdelitve preživninskega bremena).

14Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

1Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

2Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

¹ Ur. l. RS, št. 15/17 z dne 31. 3. 2017
² Veljavnost od 15. 4. 2017 in uporaba od 15. 4. 2019.
³ Tožba v tej zadevi je bila vložena 29. 10. 2018.
⁴ Ur. l. RS, št. 69/04 s spremembami z veljavnostjo in porabo do 15. 4. 2019.
⁵ Ur. l. RS, št. 16/2019 z veljavnostjo in uporabo od 15. 4. 2019.
⁶ Med potrebami otroka in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi staršev mora sodišče, ko odloča o višini vzpostaviti ustrezno vrednostno sorazmerje.
⁷ VS RS II Ips 828/2006 z dne 7. 12. 2006: Višino preživnine, ki so jo starši dolžni plačevati za otroke, ni mogoče določiti le na podlagi matematičnega izračuna. Vsakdanjega bremena, povezanega z gospodinjstvom in skrbjo za vzgojo in varstvo, namreč ni mogoče matematično opredeliti, vsekakor pa ga je v okviru pravilne pravne presoje potrebno upoštevati pri določitvi višine preživnine. VS RS II Ips 774/2007 z dne 12. 12. 2007: Matematičen izračun z upoštevanjem otrokovih potreb in zmožnosti staršev sam po sebi ne more biti podlaga za določitev višine preživnine.
⁸ VS RS II Ips 141/2013 z dne 19. 9. 2013