VSM Sklep I Kr 28944/2019

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

1Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Lendavi S. V. Š. je posredovala predlog za prenos krajevne pristojnosti zagovornice obdolženega A. K., ki ga je ta podala na predobravnavnem naroku dne 5. 11. 2019. V predlogu navaja, da je pred Okrajnim sodiščem v Lendavi teklo in še teče več različnih postopkov med istima strankama, torej med obdolžencem in oškodovanko, pri čemer je v zadnji zadevi Osnovna šola O. vložila obtožni predlog zoper sedanjo oškodovanko zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe ravno v zvezi z obravnavano zadevo. Zagovornica predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljuje še z navedbami, da je policija zbirala obvestila tudi od predsednika Okrajnega sodišča v L., sodnica v L. pa se je v zadevi zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve že izločila. Ob navedenem je potrebno upoštevati tudi, da je Višje sodišče v Mariboru predlaganemu prenosu krajevne pristojnosti v zadevi I K 247315/2019 že ugodilo. Zadevo pa bi po mnenju zagovornice moralo obravnavati drugo okrajno sodišče tudi iz razloga, ker so lokalni mediji spremljali dogajanje na Osnovni šoli O. in pisali o obdolžencu, kar lahko na območju Okrajnega sodišča v L. predstavlja določen pritisk na sodišče. Ob vsem navedenem se zagovornica sklicuje na predlog za prenos pristojnosti v zadevi I K 24315/2019.

2Predlog ni utemeljen.

3Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Tehtnih razlogov zakon neposredno ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da so to lahko tudi okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.¹

4V poglavitnem delu predloga za prenos krajevne pristojnosti se zagovornica sklicuje na okoliščine in že podan predlog v drugi kazenski zadevi (I K 24315/2019), kjer je Višje sodišče v Mariboru le-temu ugodilo, enaki razlogi pa naj bi bili, po mnenju zagovornice, podani tudi v obravnavanem primeru. S takšnimi navedbami ni mogoče soglašati. Višje sodišče namreč ugotavlja, da je sicer res s sklepom I Kr 24315/2019 ugodilo predlogu za prenos krajevne pristojnosti, vendar pa slednje še ne pomeni, da so tudi v obravnavani zadevi podani tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti. Zgolj okoliščine, da so bili v zadevi I K 24315/2019 isti procesni udeleženci in je bilo podanemu predlogu ugodeno ter da pred Okrajnim sodiščem v L. teče (in je teklo) več postopkov med obdolžencem in oškodovanko, pri čemer se je sodnica iz obravnavanja zasebne tožbe tudi izločila, same po sebi ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti v obravnavani zadevi in kot take ne morejo vzbujati dvoma v videz nepristranskosti tega sodišča kot celote. Pri tem ne gre prezreti, da zagovornica niti ne navede nobenih konkretnih okoliščin v zvezi z obravnavano zadevo, ki bi kazale na (morebitno) pristransko odločanje sodnikov Okrajnega sodišča v L.. Za presojo videza nepristranskosti je namreč odločilno, ali so v konkretnem primeru podane takšne okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika tega sodišča. Ob tem je potrebno upoštevati tudi, da so sodniki pri odločanju v (kazenskih) postopkih vezani na Ustavo in zakone, postopki pa so med sabo ločeni in jih je tako treba tudi obravnavati. Na podlagi obrazloženega so tako morebitne korelacije med večimi postopki z istimi procesnimi udeleženci, v tej zadevi nerelevantne.

5Razlogi za prenos krajevne pristojnosti pa niso niti okoliščine, da so lokalni mediji spremljali ter poročali o dogajanju na Osnovni šoli O. in o obdolžencu, kar bi lahko, po zagovorničinem mnenju, predstavljalo pritisk na sodišče. Kot je bilo že pojasnjeno, institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča, zato ga je potrebno uporabljati in razlagati restriktivno. Dejstvo, da gre za medijsko (lokalno) odmevnejšo zadevo ne more biti tehten razlog sam po sebi. Pisanje medijev o sodnih postopkih kot del pravice javnosti do seznanitve z javnimi zadevami ni nič neobičajnega, zato samo iz okoliščine, da so lokalni mediji vpeti v dogajanje med obdolžencem in oškodovanko, ni mogoče sklepati, da sojenje ne bi potekalo pred nepristranskim sodiščem.

6Glede na navedeno, je bilo o predlogu zagovornice obdolženega A. K. za prenos krajevne pristojnosti odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

¹ Gl. Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 83.