VDSS Sklep Pdp 140/2019

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika z dne 11. 7. 2018 za obnovo postopka (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP pritožuje tožnik. Navaja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje v zvezi z neutemeljenostjo predlagane obnove postopka neobrazložena, protispisna in tudi zmotna. Sklicuje se na sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. X K 1749/16 z dne 13. 6. 2018 in na dejstvo, da je Specializirano državno tožilstvo (SDT) umaknilo obtožni predlog, domnevni oškodovanec A.A. pa ni prevzel pregona. Iz teh novih dejstev in dokazov nedvomno izhaja, da je tožnik smiselno oproščen vseh očitkov po obtožbi v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem grožnje po 135. členu KZ-1 in da torej tudi v tožnikovem ravnanju ni znakov kaznivega dejanja ter je nemogoče govoriti o tožnikovi kršitvi pogodbenih ali drugih obveznosti. Predloženi dokazi so takšne narave, da bi gotovo vplivali na to, da bi bila za tožnika izdana ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi na voljo v okviru sojenja na prvi stopnji, tako da je podan obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Poleg tega je sodišče prve stopnje popolnoma spregledalo sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. II Kp 1749/16 z dne 22. 12. 2017, ki je razveljavilo prvostopenjsko obsodilno sodbo in kjer je podrobno obrazloženo, da v konkretni situaciji ni nobenih razlogov o tem, da bi se naboj v pisemski ovojnici štel kot nevarno sredstvo. Zato je brezpredmetno razpredanje toženke, da so izpolnjeni znaki očitanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do trditvene podlage tožnika v podanem predlogu, zaradi česar se sklepa sploh ne da preizkusiti. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlogu ugodi s stroškovno posledico, podrejeno, da izpodbijano sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako izvedenem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

5V tej zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka podala tožniku zaradi naklepnih hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ter kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki imajo vse znake kaznivega dejanja grožnje po drugem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika. S sodbo opr. št. Pd 107/2016 z dne 14. 11. 2016 je sodišče tožbene zahtevke v celoti zavrnilo, ker je ugotovilo obstoj očitanih kršitev tožnika in obstoj odpovednih razlogov po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.). Ta sodba je postala pravnomočna na podlagi sodbe pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 58/2017 z dne 13. 7. 2017. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo 11. 7. 2018 vložil predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP. V predlogu je navajal, da se je seznanil z novimi dejstvi in dokazi, in sicer s sklepom Višjega sodišča v Celju, opr. št. II Kp 1749/2016 z dne 22. 12. 2017 ter sklepom Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. X K 1749/2016 z dne 13. 6. 2018. Iz teh sklepov izhaja, da je bil v kazenskem postopku oproščen vseh očitkov po obtožbi, pri čemer so bili identični očitki delodajalca podlaga za podano izredno odpoved. V kazenskem postopku se je torej izkazalo, da ni storil očitanega kaznivega dejanja grožnje in da torej tudi ni kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. V kolikor bi ta dejstva oziroma dokazi bili znani in uporabljeni v prejšnjem postopku, bi gotovo pripeljali do ugodnejše odločitve za tožnika.

6Tožnik sodišču prve stopnje očita kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar pa ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno obrazložilo in pojasnilo, zakaj predlog ni utemeljen. Nestrinjanje z obrazložitvijo pa ne pomeni, da je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako ni podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami, to je, ko gre za napako pri povzemanju vsebine in sodišče listinam ali zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici.

7Na podlagi 10. točke 394. člena ZPP lahko stranka predlaga obnovo postopka, če zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Nova dejstva in novi dokazi so lahko podlaga za obnovo postopka:

- če so že obstajali v času odločanja v rednem postopku,

- če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan, ker zanje ni vedela in ni mogla vedeti,

- če so takega pomena, da bi lahko bila izdana za stranko ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

Za pozitivno odločitev o predlogu za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP morajo biti podani vsi trije pogoji hkrati. Razlog za obnovo torej lahko predstavljajo le tisti dokazi oziroma dejstva, ki so obstajala v času pravnomočno končanega postopka, nova pa so le v tem smislu, da stranka brez svoje krivde tedaj zanje ni vedela in je zanje izvedela šele po zaključku postopka, ki ga želi obnoviti. Dejstva oziroma dokazi, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka.

8Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sklepa Višjega sodišča v Celju in Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, na katera se tožnik sklicuje v predlogu, ne predstavljata novega dokaza po 10. točki 394. člena ZPP in da dejstvo, da je bil zoper tožnika kazenski postopek ustavljen, ni novo dejstvo, saj sta bila oba sklepa izdana po pravnomočnosti sodbe v individualnem delovnem sporu, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zatrjevani obnovitveni razlog ni podan.

9Ker je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje že iz navedenih razlogov pravilna, ostale pritožbene navedbe za odločitev niso bistvene, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker uveljavljani pritožbeni razlogi ter razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu z določbo 154. člena ZPP sam krije svoje pritožbene stroške.