VSM Sodba I Cp 619/2019

I. Pritožbi tožene stranke z dne 22. 5. 2019 in z dne 12. 6. 2019 se zavrneta in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna prenehati vznemirjati tožečo stranko v njeni lastninski pravici na nepremičnini z ID znakom parcele 1634/1 k.o. S. K. tako, da sta toženca dolžna opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožeče stranke, zlasti pa sta dolžna z nepremičnine (zemljišča tožeče stranke) odstraniti električni pastir, ki je postavljen na navedenem zemljišču tožeče stranke ter se v bodoče vzdržati vsakršnih vznemirjanj lastninske pravice na navedenem zemljišču (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.333,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka II izreka).

2Prvostopno sodbo z laično pritožbo z dne 22. 5. 2019 izpodbijata toženca ter s pritožbo z dne 12. 6. 2019 njun pooblaščenec. Toženca v pritožbi pritožbenega razloga ne navajata, izpostavljata pa, da meja v postopku sodne določitve meje ni bila pravilno določena in tako električni pastir, ki poteka ob meji zemljišč med mejnimi kamni 504, 501 in 500 ne stoji na zemljišču tožeče stranke in tako tožeči stranki tudi ni kratena lastninska pravica. Pooblaščenec tožencev v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi navaja, da prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi ni pravilno ugotovilo poteka meje med mejnimi kamni 504 do mejnega kamna 501 in naprej do mejnega kamna številka 500, ker ta poteka po vrhu grebena, v ravni liniji do asfaltirane ceste, kot je v tem delu postavljena ograja električnega pastirja. Tak potek meje je bil določen v postopku sodne določitve meje s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu N 13/2008 z dne 15. 9. 2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1443/2014 z dne 8. 4. 2015. Na spornem odseku je tako določena meja kot poteka električna ograja pastirja, kar pomeni, da toženca z električno ograjo pastirja ne vznemirjata lastninske pravice tožnika, ker s postavljeno ograjo ne posegata na zemljišče tožnika. Izpodbijana odločitev je tako tudi v nasprotju s sodno določeno mejo, kar predstavlja tudi bistveno kršitev določb postopka. Za presojo v obravnavani zadevi bi moralo sodišče nujno opraviti ogled z izvedencem geodetom in bi tako lahko na kraju samem ugotovilo, da toženca ograje električnega pastirja nista prestavljala ter da ta ne sega na zemljišče tožnika. Predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Tožeča stranka zoper toženo stranko z zahtevkom na odstranitev električnega pastirja na zemljišču v lasti tožeče stranke in na prepoved nadaljnjega vznemirjanja uveljavlja zahtevek na vznemirjanje lastninske pravice po določbi prvega odstavka 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ)¹.

6Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje le zatrjevala, da meja med zemljiščema tožeče in tožene stranke po sodišču ni bila v postopku določitve meje pravilno določena, ker bi ta morala biti določena po grebenu, kjer je sicer postavljen električni pastir. Tožena stranka pred sodiščem prve stopnje tako ni zatrjevala, da po sodišču že določena meja med zemljišči pravdnih strank poteka po trasi električnega pastirja ter da sporni del trase električnega pastirja ne posega na zemljišče tožene stranke, kot pooblaščenec tožene stranke zatrjuje v pritožbi. Takšno pritožbeno zatrjevanje predstavlja pritožbeno novoto, ki po določbi prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predstavlja nedopustno pritožbeno novoto.

7Sicer pa je prvostopno sodišče pravilno na podlagi skice terenske meritve in priloženih fotografij (priloga A10 do A12) ugotovilo potek meje med zemljišči pravdnih strank med mejnimi kamni 504, 501 in 500 ter pravilno zaključilo, da je sporni del trase električnega pastirja (koli z žico) postavljen na zemljišču tožeče stranke ter tožečo stranko vznemirja pri izvrševanju lastninske pravice na lastnem zemljišču. Ob tem še velja dodati, da je tak potek meje, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče določen tudi s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu N 13/2008 z dne 15. 9. 2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1443/2014, kjer je v izreku pod točko I prvostopnega sklepa določena meja med mejniki 504, 501 in 500, ki poteka v ravni črti med mejniki, kot je tudi razvidno iz skice terenske meritve, ki je sestavni del sklepa o določitvi meje. Navedena skica se v obravnavani zadevi nahaja pod prilogo A10. Da pa bi po določitvi sodne meje katera izmed pravdnih strank prestavljala mejnike, pa tudi ni zatrjevano.

8Glede na pravdanje tožene stranke (ta je tekom postopka zatrjevala, da sodna meja ni pravilno določena in da bi ta morala potekati po grebenu, po trasi električnega pastirja), pri čemer je prvostopno sodišče imelo tudi dovolj podatkov (skica, fotografije), je prvostopno sodišče postopalo tudi pravilno, ko ni izvedlo dokaza z ogledom kraja spora.

9Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevane kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbah odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

¹ Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje.