VSRS Sklep I R 119/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:I.R.119.2019Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko okrnile že sam videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, ki jo zatrjuje tožnik, da je toženec policist na območju Okrajnega sodišča na Ptuju ter da tam nastopa večkrat kot priča, po prepričanju Vrhovnega sodišča ni takšna okoliščina. Zgolj poklic stranke ni okoliščina, ki bi predstavljala kakršnokoli subjektivno vez med njo in sodiščem. Če bi takšnim okoliščinam pripisovali, da lahko okrnijo nepristranskost, bi sistem v določenem delu sploh ne mogel delovati. Enako velja glede trditve, da toženec v tej vlogi večkrat nastopa kot priča.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Pred Okrajnim sodiščem na Ptuju je v teku pravdna zadeva P 128/2018.
2Tožnik je na naroku 3. 9. 2019 podal predlog za izločitev razpravljajočega sodnika, hkrati pa tudi predlog za prenos pristojnosti na območje Slovenskih Konjic, Celja, Ljubljane ali Domžal. Trdi, da je toženec kriminalist pri Policijski postaji G. Ker so policisti uradne osebe, ki v postopkih pogosto pričajo pred sodniki, to vzbuja dvom v predmetnega sodnika in tudi v sodišče kot takšno.
3Okrajno sodišče na Ptuju je zadevo predložilo Vrhovnemu sodišču v odločanje o predlogu po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
4Predlog ni utemeljen.
5Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopka o zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).
6„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko okrnile že sam videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, ki jo zatrjuje tožnik, da je namreč toženec policist na območju Okrajnega sodišča na Ptuju ter da tam nastopa večkrat kot priča, po prepričanju Vrhovnega sodišča ni takšna okoliščina. Zgolj poklic stranke ni okoliščina, ki bi predstavljala kakršnokoli subjektivno vez med njo in sodiščem. Če bi takšnim okoliščinam pripisovali, da lahko okrnijo nepristranskost, bi sistem v določenem delu sploh ne mogel delovati. Enako velja glede trditve, da toženec v tej vlogi večkrat nastopa kot priča. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 5. 11. 2019Nazaj na vrh ↑