VSRS Sklep I R 112/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:I.R.112.2019Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Drugi tehtni razlogi po 67. členu ZPP so po dolgoletni in enotni sodni praksi namreč objektivne okoliščine, ki lahko pri zunanjem opazovalcu vzbudijo dvom v nepristranskost sodišča ali subjektivne povezave ene izmed strank s personalnim substratom celotnega sodišča. Golo nezadovoljstvo stranke s konkretnim sodiščem ni takšna okoliščina. Drugačno stališče bi namreč pomenilo, da si lahko stranka prosto izbira ustrezajoče ji sodišče na območju Republike Slovenije. To bi izvotlilo sistem krajevne pristojnosti sodišč.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Pred Okrajnim sodiščem v Celju je v teku izvršilna zadeva 0085 I 365/2017.
2V ugovoru zoper sklep o izvršbi sta dolžnika med drugim predlagala tudi, naj se zadeva odstopi v reševanje drugemu sodišču. Predlagala sta, naj zadevo obravnava Okrajno sodišče na Ptuju. Predlog sta utemeljila s tem, da zaradi ravnanja v predhodnem postopku nimata več zaupanja v odločanje o njuni zadevi pri Okrajnem sodišču v Celju.
3Okrajno sodišče v Celju je predlog za prenos pristojnosti predložilo v odločanje Vrhovnemu sodišču. Obenem je pojasnilo, da je že sodišče prve stopnje kot očitno neobrazložen zavrglo predlog dolžnikov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Vendar pa je Višje sodišče v Celju ugodilo pritožbi dolžnikov ter sklep razveljavilo.
4Predlog ni utemeljen.
5Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).
6Vrhovno sodišče je ob odločanju o predlogih strank za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča že večkrat pojasnilo, da zgolj nezadovoljstvo stranke s konkretnim sodiščem ne ustreza pravnemu standardu drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP. Drugi tehtni razlogi po navedeni določbi so po dolgoletni in enotni sodni praksi namreč objektivne okoliščine, ki lahko pri zunanjem opazovalcu vzbudijo dvom v nepristranskost sodišča ali subjektivne povezave ene izmed strank s personalnim substratom celotnega sodišča. Golo nezadovoljstvo stranke s konkretnim sodiščem ni takšna okoliščina. Drugačno stališče bi namreč pomenilo, da si lahko stranka prosto izbira ustrezajoče ji sodišče na območju Republike Slovenije. To bi izvotlilo sistem krajevne pristojnosti sodišč.
7Neutemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 5. 11. 2019Nazaj na vrh ↑