VSRS Sklep I R 118/2019

Predlog se zavrne.

Dosedanji potek postopka

1Pred Okrajnim sodiščem v A. poteka pravdni postopek P 25/2019, v katerem tožnica od toženke zahteva plačilo 6.352,53 EUR iz naslova preveč zaračunanih stroškov odvetniških storitev.

2Tožnica je hkrati z vložitvijo tožbe vložila tudi predlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V njem opozarja, da je toženka odvetnica s sedežem pisarne in dolgotrajno prakso v kraju sodišča ter le ena od treh odvetnic v A. Gre za manjše sodišče, kjer naj bi bili različni udeleženci sodnih postopkov (odvetnik, sodnik) še bolj povezani. Predmetni postopek se nanaša prav na odvetniško delo toženke. Z odločanjem Okrajnega sodišča v A. naj bi bil tako v zadevi okrnjen videz nepristranskosti sojenja.

Odločitev o sporu

3Predlog ni utemeljen.

4Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Izključiti je namreč treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.¹

5Vendar pa navedbe v predlogu ne dajejo podlage za tako ugotovitev. Trditve o medsebojnem poznanstvu odvetnikov in sodnikov v A. ostajajo na pavšalni ravni, konkretnih primerov pa predlagateljica ne navaja. Takšni primeri bi lahko, če bi bili izkazani, kvečjemu utemeljevali razlog za izločitev konkretnega sodnika, ne pa prenosa pristojnosti na drugo sodišče. Vrhovno sodišče se je že izreklo, da okoliščina, da so stranke v postopku odvetniki, ki zastopajo stranke v postopkih pred pristojnim sodiščem, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.² Pri tem stališču vztraja tudi v konkretnem primeru.

6Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo zavrnilo.

¹ Podobno npr. sklepa VS RS I R 152/2018 z dne 11. 10. 2018, III R 24/2011 z dne 10. 11. 2011.
² Prim. sklep VSRS I R 150/2018 z dne 4. 10. 2018.