VSL Sklep I Cp 1854/2019

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za odlog plačila in tudi za obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, ki znaša 1893 EUR, ker je ocenilo, da za to ni pogojev po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1).

2Tožnica se pritožuje in predlaga razveljavitev sklepa. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je njen mesečni dohodek 939,63 EUR, saj njena pokojnina znaša 843,35 EUR, 54 EUR mesečno pa bo od Modre zavarovalnice prejemala le še do meseca novembra. Sicer je brez premoženja, mesečni obrok kredita pa znaša 279,15 EUR. Navaja, da je zmoten zaključek sodišča, da takso lahko plača iz sredstev na računu, ki znašajo 6765,06 EUR, saj je upokojenka, ki živi sama in tako sama nosi vse stroške gospodinjstva.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je v celoti pravilno navedlo in uporabilo določbe 11. čl. ZST-1. V zadostni meri in pravilno je ugotovilo relevantna dejstva, to je premoženjsko stanje prosilke ter pravilno ocenilo, da glede na ugotovljeno tožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v tem postopku, niti za obročno oz. odloženo plačevanje. Podatek, da je imela v zadnjih treh mesecih pred odločanjem (junij, julij in avgust 2019) povprečno 939,63 EUR mesečnega prihodka, je sodišče pridobilo od FURS, kot to navaja v svojem sklepu, pritožnica sama pa priznava, da ima na bančnem računu 6765,06 EUR. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je lastnica osebnega vozila znamke Ford, vrednega 1000 EUR, česar v pritožbi ne izpodbija.

5Te ugotovitve utemeljujejo pravilen zaključek sodišča, da premoženjsko stanje prosilke omogoča enkratno plačilo dolžne takse brez nevarnosti, da bi se občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja (11. čl. ZST-1), četudi bi držala pritožbena navedba, da ima edini redni mesečne prejemek pokojnina 843,35 EUR ter dohodek od Modre zavarovalnice 54 EUR, ki bo trajal le do meseca novembra. Iz navedenih sredstev bi dolžno takso lahko poravnala brez nevarnosti, da ogrozi svoje preživljanje, ni pa dolžna preživljati nikogar drugega, kar prav tako sama izrecno navaja. To, da je upokojenka, da nosi vse stroške svojega gospodinjstva in da odplačuje kredit, na navedeno ne vpliva.

6Pritožbo je bilo treba kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).