VSL Sklep I Cpg 528/2019

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dopolnitev pritožbe se zavrže.

III. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe in tožeči stranki naložilo, da sama nosi stroške zavarovanja.

2Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožeča stranka v pritožbi kot bistveno navaja, da je sodišče napačno presodilo, da ni izkazala verjetnosti, da terjatev do tožene stranke obstoji. Poudarja, da je tožena stranka preko povezanih oseb pridobila kontrolni delež delnic v H. d. d., kar je bilo določeno kot cilj Pogodbe o posredovanju, sklenjene med pravdnima strankama, zato je tožeča stranka upravičena do nagrade v višini 600.000,00 EUR.

5Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da med toženo stranko in delničarji H. d. d. ni prišlo do učinkovanja posla, ki je bil določen kot cilj Pogodbe o posredovanju, oziroma do izpolnitve drugega odstavka 5. člena Pogodbe o posredovanju, ki določa, da je tožeča stranka upravičena do nagrade v primeru, če pride do sklenitve pravnega posla med toženo stranko in tretjimi osebami, s katerimi jo je seznanila tožeča stranka. Tožeča stranka je sama navedla, da je tožena stranka pogodbe o nakupu delnic z delničarji H. d. d., s katerimi naj bi jo seznanila tožeča stranka, sklenila pod odložnim pogojem. Do uresničenja odložnega pogoja in posledično učinkovanja pogodbe med toženo stranko in delničarji H. d. d. bi torej prišlo, če bi Banka Slovenije toženi stranki izdala pozitivno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža delnic v H. d. d. Banka Slovenije pa je ravno nasprotno toženi stranki (in z njo povezanim družbam) naložila prodajo delnic, ki jih ima v lasti, do deleža 10% minus ena delnica. Iz tega sledi, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni prišlo do uresničitve odložnega pogoja in posledično do učinkovanja sklenjenih pogodb med delničarji in toženo stranko.¹ Ker tožena stranka ni pridobila kvalificiranega deleža delnic v H. d. d., ni izpolnjen cilj Pogodbe o posredovanju (in podan temelj za izplačilo nagrade), posledično pa tožeča stranka ni z verjetnostjo izkazala, da obstoji njena terjatev do tožene stranke in zato ni upravičena do izdaje začasne odredbe za zavarovanje terjatve.

6Do enakega zaključka pripelje preverjanje verjetnosti obstoja terjatve na podlagi trditve, da je tožena stranka kršila ekskluzivitetno klavzulo, dogovorjeno v Pogodbi o posredovanju (četrti odstavek 5. člena). Pogoj, da je tožeča stranka na tej podlagi upravičena do nagrade, je uspešno sklenjen pravni posel med toženo stranko in delničarji H. d. d., do česar pa, kot je bilo zgoraj obrazloženo, ni prišlo. Zato tudi ta navedba pritožbe ni utemeljena.

7Ker je pritožbeno sodišče pritrdilo ugotovitvi sodišča prve stopnje glede prve predpostavke (verjetnost obstoja terjatve) za izdajo začasne odredbe (prvi odstavek 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju), in sicer, da le-ta ni izpolnjena, se pritožbeno sodišče z ostalimi navedbami pritožbe ni ukvarjalo, saj so glede na zgoraj sprejeto odločitev nebistvene (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8Pritožba tako ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo razlogov, na katere je v skladu z drugi odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9Dopolnitev pritožbe je tožeča stranka vložila po preteku pritožbenega roka (česar niti sama ne zanika), zato je njena vložitev prepozna in jo je potrebno zavreči (363. člen in 2. točka 365. člena ZPP).²

10Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).

¹ Posledica določitve določenega dejstva za odložni pogoj je, da pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene (splošne in posebne) zakonske predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe, temveč šele, ko (in če) to dejstvo, ki je bilo določeno kot pogoj, nastopi. Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS z opr. št.: III Ips 137/2015 z dne 19. 5. 2017
² Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka (prvi odstavek 333. člena ZPP). Da je tega zamudila, revidentka ne zanika. Rok je zakonski, nepodaljšljiv in objektiven; teče od vročitve izpodbijane sodne odločbe in okoliščine, ki jih zatrjuje revidentka, na njegov (iz)tek ne morejo vplivati. Nova (relevantna) dejstva in dokazi zanje, za katere naj bi prva tožnica izvedela po izteku zakonskega pritožbenega roka, bi lahko bili ob izpolnjevanju pogojev iz 394. člena ZPP in naslednjih razlog za obnovo postopka. Sodba Vrhovnega sodišča RS z opr. št.: II Ips 92/2014 z dne 16. 10. 2014