UPRS Sodba IV U 136/2017-16

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Mozirje, št. 351-83/2016-2017-46 z dne 5. 4. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

1Upravna enota Mozirje (v nadaljevanju prvostopenjski upravni organ) je z izpodbijano odločbo investitorju družbi A. d.o.o. Gornji Grad, v tem upravnem sporu prizadeti stranki, dovolila gradnjo nadstreška in razširitev parkirišča na zemljišču parc. št. 385/6 in *295, obe k. o. ..., pod tam navedenimi pogoji in po projektni dokumentaciji.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prizadeta stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za predmetno gradnjo, pri čemer je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Predmetna lokacija se nahaja v območju urejanja Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu športnih igrišč Osnovne šole Frana Kocbeka v Gornjem Gradu (v nadaljevanju Odlok). Predvidena gradnja je skladna z določbami Odloka, saj predvideva gradnjo nadstreška ob objektu D in razširitev obstoječega parkirišča. Dostop do predvidenega parkirišča je obstoječ in se ne bo spreminjal, poteka pa iz regionalne ceste R1085 Radmirje-Černivec preko parcele št. *295, k. o. .... Prvostopenjski upravni organ nadalje ugotavlja, da odgovorni vodja projekta, odgovorni projektanti in odgovorni geodet izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta, vsi projektanti pa so registrirani za dejavnost projektiranja. K obravnavani gradnji so bila pridobljena vsa predpisana soglasja soglasodajalcev. Iz zemljiške knjige izhaja, da je pri zemljiški parceli št. *295, k. o. ..., vpisana lastninska pravica za vsakokratnega lastnika nepremičnine, med drugim tudi za prizadeto stranko, pri zemljiški parceli št. 385/6, k. o. ..., pa je vpisana lastninska pravica za prizadeto stranko do celote. Glede na navedeno je v smislu 56. člena ZGO-1 izkazana investitorjeva pravica graditi. Pojasnjuje, da je območje gradbišča izključno na parceli št. 385/6, k. o. ..., ki je v lasti prizadete stranke. Prvostopenjski upravni organ še ugotavlja, da ima projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) vse sestavine, ki jih določa ZGO-1 in podrobneje opredeljuje Pravilnik o projektni dokumentaciji, in da so poravnane investitorjeve obveznosti iz naslova dajatev in prispevkov. Poleg tega so izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa 66. člen ZGO-1. Navaja še, da predvidena izgradnja nadstreška in parkirišča v skladu s predloženo projektno dokumentacijo ne bo imela negativnih vplivov na neposredno okolico.

3Tožniki so zoper navedeno odločbo vložili pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo (točka 1 izreka drugostopenjske odločbe), prav tako je zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov postopka (točka 2 izreka). Drugostopenjski upravni organ v obrazložitvi odločbe navaja smiselno identične razloge, kot izhajajo iz odločbe prvostopenjskega upravnega organa, pri tem pa se tudi opredeljuje do navedb tožnikov v pritožbi, podani zoper izpodbijano odločbo.

4Tožniki se s takšno odločitvijo ne strinjajo in zoper izpodbijano odločbo vlagajo tožbo, v kateri najprej navajajo, da investitor ni pridobil soglasij vseh lastnikov parcele št. *295, k. o. ..., kar je v nasprotju z določbami ZGO-1, po katerih bi moral pridobiti soglasje vseh lastnikov parcele, na kateri bo potekala gradnja. Tako poseg v navedeno parcelo ni dopusten, prav tako ni dopustna izdaja gradbenega dovoljenja, s katero se investitorju dovoljuje gradnja nadstreška in razširitev parkirišča na tej parceli.

5Tožniki nadalje navajajo, da tožena stranka (tožniki prvostopenjski upravni organ, ki je izdal izpodbijani akt, v tožbi opredeljujejo kot tožena stranka) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni pravilno ugotovila dejanskega stanja, in sicer je napačno ugotovila, da gre za dovozno cesto po parc. št. *295, k. o. ..., čeprav gre za asfaltirano dvorišče poslovno stanovanjske stavbe z urejenimi parkirišči in bi se z izgradnjo parkirišča dovolil promet čez dvorišče poslovno stanovanjske stavbe, kar bi predstavljalo obremenitev in potencialno ogroženost s strani povečanega prometa za stanovalce in uporabnike poslovno stanovanjske stavbe. Tako bi investitor prekomerno obremenil skupni delež solastnine na navedeni parc. št. brez ustreznega soglasja, pri tem pa z ostalimi solastniki ni bil usklajen prometni režim ob izgradnji parkirišča.

6V izpodbijani odločbi niso pravilno ugotovljeni odmiki od sosednjih parcel, saj je v gradbenem dovoljenju naveden odmik parkirišča 7,36 m (na J strani) od parc. št. *295, k. o. ..., pri čemer bo za dostop do parkirišča zgrajena tudi klančina (tudi del parkirišča), ki se bo tej parceli približala na manj kot 5 metrov. S tem se prekorači potreben odmik od sosednje parcele, zaradi katerega je treba pridobiti soglasje lastnikov sosednje parcele.

7Tožniki nadalje navajajo, da tožena stranka napačno ugotavlja, da ima investitor izkazano pravico graditi na parc. št. 385/6, k. o. ..., saj na tej parceli stoji nadstrešek, ki je v lasti različnih lastnikov. Ta parcela, na kateri je predvidena gradnja parkirišča, je vrsto let del poslovno stanovanjske stavbe, na tej parceli pa imajo stanovalci že od leta 1975 vrtove. Ta dejstva pri izdaji gradbenega dovoljenja niso bila upoštevana.

8Tožena stranka tudi napačno ugotavlja, da predvidena gradnja parkirišča ne bo imela vplivov na neposredno okolico. Tožniki navajajo, da bo dostop do parkirišča potekal preko dvorišča poslovno stanovanjske stavbe, zaradi česar bo treba poskrbeti za varnost, da bo na parkirišču parkiralo do 19 vozil (povečan hrup), da se z izgradnjo parkirišča zmanjšuje delež zelenih površin in bodo odstranjeni vrtovi, da bo ob gradnji motena posest in povečana nevarnost za stanovalce, zaradi povečanja asfaltiranih površin pa bo tudi večje segrevanje ozračja v neposredni okolici navedene poslovno stanovanjske stavbe.

9Tožniki predlagajo sodišču, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev njihovih stroškov postopka.

10Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

11Odgovor na tožbo je podala prizadeta stranka, družba A. d.o.o. ..., ki uvodoma izpostavlja, da je območje gradbišča izključno na parceli št. 385/6, k. o. ..., ki je v njeni lasti. Nadalje pojasnjuje, da je dostop do predvidenega parkirišča obstoječ, prizadeta stranka pa je solastnik zemljišča okrog poslovno stanovanjske stavbe. Ne strinja se s tožbeno trditvijo o prekomerni obremenjenosti ob izgradnji novega parkirišča, ker bi se obstoječe dvorišče sprostilo in bi bilo prometno bolj varno. Klančina se parceli *295, k. o. ..., ne približa na manj kot 5 m. Lastnina na parceli 385/6, k. o. ..., ni sporna, ker je to parcelo prizadeta stranka kupila od predhodnega lastnika v celoti in je ustrezno vpisana v zemljiško knjigo. Na parceli *295, k. o. ..., ne bo negativnih sprememb, ravno nasprotno, ker bodo vozila parkirala na novem parkirišču, se bo kakovost življenja v predmetni stavbi še izboljšala. Po stališču prizadete stranke je tožena stranka ustrezno upoštevala vsa dejstva.

K točki I izreka:

12Tožba je utemeljena.

13Sodišče uvodoma izpostavlja, da je predmet presoje v tem upravnem sporu pravilnost in zakonitost odločitve prvostopenjskega upravnega organa, s katero se prizadeti stranki dovoljuje gradnja nadstreška in razširitev parkirišča na zemljiščih parc. št. 385/6 in *295, obe k. o. ....

14Tožniki med drugim izpodbijajo izdano gradbeno dovoljenje tudi iz razloga, ki se nanaša na izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo na parceli št. *295, k. o. .... Navajajo namreč, da investitor (t. j. prizadeta stranka) ni pridobila soglasij vseh lastnikov te parcele in tako ni dopustna izdaja gradbenega dovoljenja, s katerim se prizadeti stranki dovoljuje gradnja nadstreška in razširitev parkirišča na zemljišču parc. št. *295, k. o. ....

15Sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je v izreku izpodbijane odločbe opredeljena dovoljena gradnja nadstreška in razširitev parkirišča na dveh zemljiščih v k. o. ..., in sicer na parc. št. 385/6 in parc. št. *295. V nasprotju s tem pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je območje gradbišča izključno na parceli št. 385/6, k. o. ... (tretji odstavek na str. 10 obrazložitve izpodbijane odločbe). Tudi prizadeta stranka v odgovoru na tožbo ugotavlja, da iz gradbene dokumentacije in gradbenega dovoljenja nedvomno izhaja, da se gradi samo na parceli 385/6, k. o. ....

16Glede na zgoraj opisane nasprotujoče si navedbe, ki se nanašajo na zemljišče kot predmet izdanega gradbenega dovoljenja, sodišče ugotavlja, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zaradi česar ima izpodbijana odločba bistvene pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. To predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), kar je zadostni razlog za odpravo izpodbijane odločbe. Glede na ugotovljeno absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka, se sodišče ni opredeljevalo do ostalih tožbenih ugovorov.

17Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora navedeni organ ugotovljeno kršitev odpraviti, torej najprej ugotoviti in ustrezno opredeliti zemljišče, na katerem se prizadeti stranki dovoljuje gradnja, ter nato ponovno odločiti o predmetni zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.

K točki II izreka:

18Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, so tožniki po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičeni do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 15,00 EUR, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnikov pa ni zastopal odvetnik. Tožena stranka jih je tožnikom dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe. Plačana sodna taksa pa bo skladno z določbo točke C. opombe 6.1. Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) vrnjena tožnikom po uradni dolžnosti.