VSM Sklep II Kp 45306/2015

Pritožbi zagovornice obdolženega B.B. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne predsednici Okrožnega sodišča v Mariboru v novo odločanje.

1Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru višja sodnica A.Z. (v nadaljevanju predsednica sodišča) je z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevo obdolženega B.B., vloženo po njegovi zagovornici dne 13. 5. 2019, za izločitev preiskovalnega sodnika - višjega sodnika S.G.

2Zoper sklep se je pritožila zagovornica obdolženega zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi obdolženega za izločitev višjega sodnika S.G. ugodi, podredno pa izpodbijani sklep razveljavi in vrne predsednici sodišča v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Zagovornica v zvezi z uveljavljanim pritožbenim razlogom zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja primarno zatrjuje morebitno potvarjanje in prilagajanje vsebine sklepov, saj iz sklepa Su 312/2019 z dne 23. 4. 2019 izhaja odločitev o zavrnitvi zahteve s strani predsednice sodišča, medtem ko iz obrazložitve izpodbijanega sklepa Su 345/2019 z dne 17. 5. 2019 izhaja odločitev o zavrženju zahteve s strani preiskovalnega sodnika. Poudarja, da obdolženemu ali njegovi zagovornici nikoli ni bil vročen sklep o zavrženju z dne 23. 4. 2019, izdan po preiskovalnem sodniku.

5Višje sodišče na podlagi podatkov kazenskega spisa ugotavlja, da je predsednica sodišča s sklepom Su 312/2019 z dne 23. 4. 2019 zavrnila zahtevo obdolženega B.B., vloženo po zagovornici z dne 17. 4. 2019, za izločitev preiskovalnega sodnika - višjega sodnika S.G. (red. št. 361 v spisu). Istega dne je preiskovalni sodnik na naroku o zaslišanju drugega obdolženega, to je D.P., s sklepom na podlagi 5. točke 42. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrgel zahtevo zagovornikov tega obdolženega za izločitev preiskovalnega sodnika (red. št. 363 v spisu). Zatem, dne 13. 5. 2019, pa je zagovornica obdolženega B.B. ponovno vložila zahtevo za izločitev preiskovalnega sodnika, z navedbo da gre za dopolnitev zahteve.

6Glede na navedene podatke kazenskega spisa, je v točki 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa očitno pomotoma navedeno, da je o nazadnje vloženi zahtevi za izločitev iste stranke (tekom zaslišanja obdolženega dne 23. 4. 2019) s strani preiskovalnega sodnika že bilo odločeno tako, da je bila zahteva za izločitev zavržena. Preiskovalni sodnik je namreč odločal o zahtevi zagovornikov drugega obdolženega, to je D.P., in ne iste stranke oziroma obdolženega B.B. Po oceni višjega sodišča gre zato zgolj za očitno pomoto, ki pa nima relevantnega vpliva na nadaljnjo pravilno presojo in oceno predsednice sodišča, da je bila dne 13. 5. 2019 vložena nova zahteva za izločitev in ne zgolj dopolnjena predhodna. Kot že poudarjeno, je namreč predsednica sodišča o zahtevi zagovornice obdolženega B.B. z dne 17. 4. 2019 že meritorno odločila s sklepom Su 312/2019 z dne 23. 4. 2019. Zato je o (ponovni) zahtevi obdolženega B.B. po zagovornici z dne 13. 5. 2019, kljub navedbi, da gre za dopolnitev zahteve, pravilno odločala kot o novi zahtevi za izločitev. Očitana kršitev zato ni podana.

7Utemeljeno pa zagovornica v nadaljevanju uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana odločitev predsednice sodišča v posledici napačnega stališča, da srečanje na U. dne 2. 5. 2019 ni bilo politični shod, nima razlogov o navedbah obdolženega, ki se nanašajo na nezdružljivost in nepristranskost v zvezi z udeležbo preiskovalnega sodnika na tem političnem shodu.

8Predsednica sodišča je v točki 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da na dogodku ni šlo za politični shod, ampak množično druženje ob delavskem prazniku in zaključila, da med sodnikom in stranko S. ni nobenih povezav oziroma sodelovanja in tako ni okrnjen zunanji videz nepristranskosti sodišča ob njegovem odločanju v tej zadevi. Zagovornica obdolženega v pritožbi takemu stališču predsednice sodišča nasprotuje in navaja, da gre le za neuspešen poskus zminimalizirati politični shod na tradicionalno srečanje. Ob tem se sklicuje na načelno mnenje Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu (v nadaljevanju Komisija) z dne 17. 6. 2019 in poudarja, da je njen zaključek glede te okoliščine drugačen od stališča predsednice sodišča.

9Prvi odstavek 49. člena Zakona o sodnem svetu določa imenovanje Komisije za etiko in integriteto ter njene pristojnosti, med katere spada tudi sprejemanje načelnih mnenj glede ravnanj, ki pomenijo kršitev kodeksa sodniške etike. Drugi odstavek 53. člena istega zakona določa, da so sodniki dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje. Iz obrazložitve načelnega mnenja Komisije z dne 17. 6. 2019 (v zvezi z ravnanjem preiskovalnega sodnika, zaradi katerega obdolženi zahteva njegovo izločitev) izhaja, da ni nobenega dvoma, da je udeležba na srečanju, ki ga organizira politična stranka (ali njena podružnica) politični dogodek. Na srečanju, ki je bilo organizirano v okviru pohoda na določen kraj, so se predstavili kandidati za evropske poslance na tedaj bližajočih se volitvah poslancev iz RS v Evropski parlament (ki so bile 26. 5. 2019), kar daje političnosti dogodka večjo težo in pomen.

10Višje sodišče glede na navedeno pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornice, da izpodbijana odločitev predsednice sodišča temelji na napačnem dejanskem stališču, da pri dogodku ni šlo za politični shod. Glede na obrazložene ugotovitve Komisije glede te okoliščine, ki jim višje sodišče pritrjuje, je torej ta ocena predsednice sodišča napačna, posledično pa se ni opredelila do navedb obdolženega glede nezdružljivosti in nepristranskosti v zvezi z udeležbo preiskovalnega sodnika na tem političnem shodu, kot utemeljeno poudarja zagovornica. Ta presoja je v obravnavani zadevi pomembna oziroma relevantna predvsem zaradi nadaljnjih navedb zagovornice (že v zahtevi za izločitev preiskovalnega sodnika in tudi v pritožbi) glede zunanjega - objektivnega videza nepristranskosti zaradi relacij med S. in D. Zagovornica namreč poudarja, da je bil med udeleženci tega političnega dogodka tudi M.B., novi član S. oziroma prestopnik iz stranke D., katere predsednik je v partnerski zvezi z zaposleno v odvetniški pisarni obdolženčeve zagovornice. Zaradi spora med M.B. in predsednikom stranke D., katere simpatizerka naj bi bila obdolženčeva zagovornica (navaja, da ima prilepljeno nalepko simpatizerke D.), ki je hkrati obdolženčeva soproga, je okrnjen zunanji videz nepristranskosti preiskovalnega sodnika v razmerju do obdolženega, kot še zatrjuje zagovornica.

11Pri ponovnem odločanju o zahtevi za izločitev preiskovalnega sodnika bo torej predsednica sodišča morala izhajati iz dejanske podlage, da je bilo obravnavano srečanje oziroma shod politični dogodek, ter se ob tem izhodišču v nadaljevanju opredeliti do navedb obdolženega glede nezdružljivosti in nepristranskosti v zvezi z udeležbo preiskovalnega sodnika na tem političnem shodu. Slednje velja predvsem zaradi izpostavljenih okoliščin povezav oziroma relacij med S. in D. in posledično zunanji - objektivni videz nepristranskosti preiskovalnega sodnika v tej konkretni zadevi.