VSL Sklep II Kp 50360/2012

Pritožbi zagovornika obsojenega A. A. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se denarna kazen v višini 5.000,00 EUR, izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 50360/2012 z dne 11. 4. 2013, pravnomočno istega dne, izvrši tako, da se obsojenemu A. A. za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, kar ob upoštevanju določila prvega odstavka 87. člena KZ-1 pomeni šest mesecev zapora.

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obsojenčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitve kazenskega zakona in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijano sodbo razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Zagovornik pravilno povzema del obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 38997/2014 z dne 28. 2. 2019, da mora izrek sodbe, s katero sodišče izrečeno denarno kazen spremeni v zapor, vsebovati znesek neplačane denarne kazni in pretvorbo (ostanka) neplačane kazni v dneve (mesece) zapora. Vendar pa se sodišče druge stopnje ne strinja s pritožbenim stališčem, da je izrek izpodbijane sodbe, ker je v njem navedena le višina izrečene denarne kazni, ne pa tudi višina neplačane stranske denarne kazni in vrednost dnevnih zneskov, neizvršljiv. Obsojenec namreč iz naslova izrečene stranske denarne kazni ni poravnal niti enega obroka, torej sta zneska izrečene in (v celoti) neplačane stranske denarne kazni (5.000,00 EUR) enaka, višina dnevnega zneska pa je razvidna iz obrazložitve sodbe, niti takšne zahteve ne izpostavlja citirani sklep pritožbenega sodišča, na katerega se sklicuje pritožnik. Sodišče prve stopnje je torej v izreku izpodbijane sodbe pravilno uporabilo izraz izrečena denarna kazen, pretvorbo denarne kazni v zapor šestih mesecev pa je mogoče preizkusiti v povezavi z njeno obrazložitvijo. Pritožnik nadalje zatrjuje, da v izreku sodbe ni navedeno določilo „da v primeru, da bi obsojenec plačal stransko denarno kazen pred dejanskim nastopom zaporne kazni, se le – ta ne izvrši“, vendar pa 87. člen KZ-1, ki določa način izvršitve denarne kazni, takšne določbe ne vsebuje, zato besedilo, ki ga navaja pritožba, niti ne more biti del izreka sodbe.

5Utemeljeno pa zagovornik vnaša dvom v zaključke sodišča prve stopnje, da obsojencu izrečene stranske denarne kazni ni (bilo) mogoče prisilno izterjati. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe in podatkov spisa je razvidno, da je Okrajno sodišče v Domžalah s sklepom I 262/2018 z dne 6. 7. 2018 zoper obsojenca dovolilo izvršbo zaradi izterjave denarne kazni v znesku 5.000,00 EUR, in sicer z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet. Sodišče prve stopnje, kljub večkratnim poizvedbam, od izvršilnega sodišča ni prejelo odgovora o uspešnosti oziroma morebitni ustavitvi izvršbe, zato je podatke o premoženjskem stanju obsojenca pridobilo samo (FURS, GURS, e-RISK, ZZZS), ter na njihovi podlagi v izpodbijani sodbi ocenilo, da izvršilni postopek ne more biti uspešen. Takšen zaključek pa, kot pravilno izpostavlja pritožnik, za presojo, da se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, ne zadostuje, temveč mora biti po stališču sodne prakse¹ to dejstvo ugotovljeno po opravljenem izvršilnem postopku na vsem premoženju obsojenca, na katerega se lahko z izvršbo poseže.

6Posledično se presoja izpodbijane sodbe, da obsojencu izrečene denarne kazni ni mogoče prisilno izterjati in sprememba denarne v zaporno kazen izkaže vsaj kot preuranjena, kar navsezadnje potrjujejo tudi podatki spisa. Sodišče druge stopnje namreč ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po izdaji izpodbijane sodbe prejelo obvestilo, da je Okrajno sodišče v Domžalah s sklepom I 262/2018 z dne 5. 2. 2019 (list. št. 2439) zoper obsojenca ustavilo izvršbo z rubežem sredstev pri organizaciji za plačilni promet (X. banka d.d.), vendar pa je istega dne izdalo nov sklep (list. št. 2438), da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi I 262/2018, z dne 6. 7. 2018, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem in cenitvijo obsojenčevih premičnih stvari, podatki o morebitnem zaključku tega izvršilnega postopka pa iz spisa niso razvidni.

7Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi obsojenčevega zagovornika ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj izvršba zaradi izterjave denarne kazni zoper obsojenca očitno še ni zaključena.

¹ Sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 45085/2014 z dne 17. 10. 2018