VSRS Sklep I R 55/2019

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v B.

Dosedanji potek postopka

1Pred Okrajnim sodiščem v A. poteka pravdni postopek P 145/2018. Tožeča stranka je Vrhovnemu sodišču predlagala delegacijo pristojnosti zaradi zagotovitve nepristranskega sojenja. Druga toženka naj bi bila zaposlena pri naslovnem sodišču, kar naj bi izhajalo iz sklepa, s katerim je predsednik sodišča odklonil sodnicam Okrajnega sodišča v A. odločanje v obravnavani zadevi. Druga toženka naj bi bila zaposlena na delovnem mestu strojepiske, ki je v isti stavbi, v katerem je oddelek sodišča, ki bo o zadevi odločal. Dnevno se srečuje z osebami, s sodniki, z zaposlenimi na vložišču, kar vse bi utegnilo povzročiti dvom o nepristranskosti odločanja. Predlagateljica priznava, da je sodnica, ki ji je predmetni spis dodeljen, iz drugega okraja, vendar pa naj bi se zadeva še vedno vodila pred sodiščem, na katerem je zaposlena druga toženka.

Odločitev o sporu

2Predlog je utemeljen.

3Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. Okoliščine, ki jih navaja predlagateljica, po presoji Vrhovnega sodišča utemeljujejo delegacijo pristojnosti v zadevi. Ni primerno, da bi v zadevi, v kateri je tožena stranka zaposlena na Okrajnem sodišču v A. kot strojepiska, razporejena tudi na področje pravd, odločali sodniki istega oddelka istega sodišča. Navedeno predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi, zato je Vrhovno sodišče odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v B.